Franja

im|eti se [é] (-am se) leben, sich fühlen (imam se dobro ich lebe gut, ich fühle mich gut, es geht mir gut)
kako se imate? wie geht's Ihnen?
imeti se sijajno figurativno leben wie Gott in Frankreich

impetriō -īre -īvī -ītum (v jeziku haruspikov rabljena soobl. = impetrare) (z ugodnimi znamenji) skušati doseči: ut nunc extis, … sic tum avibus magnae res impetriri solebant Ci., impetritum est Pl. (če po ugodnih znamenjih sodiš) je doseženo, ptičjegledje dobro kaže; pt. pf. kot subst.:

1. impetrītum -ī, n (iz drobovja ali ptičjega leta) doseženo ugodno znamenje, izvid iz drobovja ali ptičjega leta: Val. Max.

2. impetrītae -ārum, f (sc. precātiōnēs) formule (stalna besedila) za dosego (ugodnega znamenja) Plin. (naspr. depulsoriae).

im-pleō (in-pleō) -plēre -plēvī -plētum

1. (na)polniti, izpolniti (izpolnjevati): Pl., cornua impleta Ci., i. fossas L.; s prolept. obj.: cum orbem sidus implevit Cu., luna … implerat … orbem O. je bila polna; od tod: luna inpletur T. se polni; z abl.: Pl., Sen. ph. idr., is vomens tribunal frustis esculentis implevit Ci., inplevitque mero pateram V. je napolnil z vinom … ; podobno: caput calido oleo i. Cels. obliti; pesn.: manum pinu implet V. vzame plamenico v roko, flatus vela implet Plin. ali Neptunus ventis inplevit vela V. je napihnil (napel); od tod: impletae vino venae L. napete, i. aliquem Cels. (o vodenici); z gen. (po „plenus alicuius rei“): Pl., Piso multos codices implevit earum rerum Ci., ollam denariorum Ci.; z de z abl.: volumina de istis rebus Ci.

2. occ.
a) nasititi: inplentur veteris Bacchi pinguisque ferinae V., si quis interdiu se implevit Cels.; pren.: se sanguine i. Ci., dolorem suum lacrimis i. T., desiderium naturae i. Cu. potolažiti, utešiti, aures i. Ci., T. zadovoljiti.
b) nosečo storiti: uterum generoso semine implet O., feminam implere O., uterum implere Iust. zanositi, uterus tamquam implens (sc. se) Col. tako rekoč nosečen, tj. debel, mesnat, močen; (o živalih) obrejiti: Col.; z abl. (Peleus Thetidem) ingenti implet Achille O. jo je naredil za Ahilovo mater.
c) (o)debeliti, (v)zrediti: implet corpus modica exercitatio Cels., tenuis homo implere se debet, plenus extenuare Cels.

3. metaf. izpolniti, napolniti; redko samo zase: Turnum nuntius inplet V., credulas regis aures implebat Cu. na uho trobiti, praviti; nav. z abl.: aliquem fustibus i. Pl. dobro naklestiti, tyrannorum interfectores implent orbem terrarum nominis sui gloriā Ci., oppidum (regnum) sanguine implere Ci., navibus oram Italiae i. L., maria … fugā i. L. bežoč … pokrivati, i. scopulos lacrimosis vocibus V., urbem tumultu L., clamoribus Cu., omnia terrore i. L., pectus curis i. L., mentem disciplinis Cu.; redk. z gen.: Italiam nominis sui i. L., iuventutem spei i. L., adulescentem suae temeritatis inplet (= plenum reddit) L., ieiuna tamen erunt et infirma, nisi maiore quodam oratoris spiritu implentur Q.; occ.
a) (število ali mero) popolnoma izpolniti, doseči (dosegati): impleta VI milia armatorum L., eques XXX milia implebat Cu. število … je dosegalo, modius grani sedecim libras implet Plin. tehta celih 16 funtov.
b) (kar manjka do določenega števila itd.) dopolniti, iz(po)polniti, nadomestiti: triginta legionum instar impleverat Vell., ut quidquid gregi deperierit ex fetibus impleatur P. F., implentur validae tirone cohortes Lucan., implere equestres facultates Plin. iun. dodati, kar manjka do viteškega (plemiškega) cenzusa.
c) (življenjsko dobo) popolnoma doseči, — izpolniti: me quater undenos sciat inplevisse Decembres H. da sem izpolnil štirideseto leto, finem vitae implere T. umreti.
č) (mesto) izpolnjevati, — zavzemati, zastopati koga: inplevit locum principem T., vicem alicuius Plin. iun., censorem Vell.
d) kaj izpolniti (izpolnjevati), popolnoma izvršiti (izvrševati): ne id profiteri videar, quod non possim implere Ci., i. officium Ci., consilium T., munia sua T., leges i. O., fata i. L. prerokovanje (prerokbo) izpolniti; podobno vera bona, quae in virtutibus sita sunt T. v polni meri dosegati, — imeti.

improve [imprú:v]

1. prehodni glagol
izboljšati, popraviti, izpopolniti
(tudi ameriško) obdelati (zemljo), meliorirati; povečati vrednost, koristno uporabiti, izkoristiti; pomnožiti, povečati, zvišati; oplemenititi (into)
spremeniti (in v)

2. neprehodni glagol
izboljšati se, popraviti se, izpopolniti se; povečati se, napredovati
ekonomija rasti (cene)

to improve an occasion (ali opportunity) izkoristiti priložnost
to improve away (ali off, out) s poskusi za izboljšanje pokvariti, poslabšati; pokvariti še tisto, kar je bilo dobrega
to improve in strength postati močnejši
to improve (up)on izpopolniti kaj
not to be improved upon neprekosljiv
to improve the shining hour dobro izkoristiti čas

imprūdēns (inprūdēns) -entis, adv. imprūdenter ne (vnaprej) vedoč, brez vednosti, in sicer

1. ne sluteč, ne pričakujoč, ne da bi vedel (naspr. sciens): Ter., haec omnia imprudente L. Sulla facta esse scio Ci. brez … vednosti, ab amicis imprudentes prodimur Ci. ne da bi to slutili, aliquem imprudentem aggredi C. ali opprimere N., numquam imprudentibus imber obfuit V. neposvarjenim.

2. occ. ne nameravajoč, nehote, nehotoma, brez namena (namere): si quis quem imprudens occiderit Ci. ne da bi imel namen, ne nalašč, ne namenoma, ne quis te vulneret imprudens O., ea sacra viri oculis ne imprudentis quidem adspici fas est Ci., illud imprudenter (fit) Ci. brez namena, iz nevednosti, imprudenter interimi Vell.

3. z obj.: neveden, ne(po)znavajoč, neizveden, nevešč, neizkušen: consul imprudens impendentium tantorum malorum Ci., i. legis Ci., belli, maris L., dum frons tenera inprudensque laborum V. (o trti); obj. izražen z ACI: non imprudens … usurum eum rabie Cu. ker sem dobro vedel; abs.: i. adulescens Ter. neizkušen.

4. nepreviden, zato nerazumen, nemoder, nespameten (naspr. sapiens): Sen. ph., Eutr., imprudens … orbem tollere properabat O., sapiens ab imprudenti … differt T., ex prima fronte iudicare imprudentium (nerazumnikov, kratkovidnežev) est Ph.; o abstr.: i. consilium Petr.; adv.: non imprudenter feceris, si … N., haud imprudenter speculari Vell., ad flammam imprudentius accedere Ter.

in² [in] prislov
notri, noter, v

to be in biti doma, biti v hiši; politika biti na vladi (stranka); biti v modi; šport biti na vrsti za udarec; sezona za kaj (oysters are in)
to be in for a thing pričakovati kaj, nameravati kaj, nadejati se česa
he is in for a shock to bo zanj močan pretres
she is in for an examination čaka jo izpit
the boy is in for a beating fant bo tepen
to be in for it iztakniti jo, biti v kaši, ne imeti drugega izhoda
in for a penny, in for a pound kdor reče a, mora reči tudi b
to be (ali keep) in with s.o. dobro se s kom razumeti
in between medtem
in and in vedno isto, vedno znova
the train is in vlak je prišel
spring is in pomlad je prišla
the ship is on the way in ladja pluje v pristanišče
to throw in pridati
ameriško to be all in biti čisto izčrpan
in with it! prinesi, odnesi to noter
to be in on s.th. sodelovati pri čem, biti poučen o čem
to let s.o. in on s.th. pritegniti koga k čemu, poučiti koga o čem
to be in up to the neck biti v veliki stiski

in-cōgnitus 3

1. ne spoznan za svoje, ne pripoznan: biduum ad recognoscendas res datum dominis; tertio incognita vēniēre L.

2. neznan, nepoznan: Vell., Suet., Cels., ceterae partes a gentibus incognitis tenentur Ci., i. serpens O., i. insulae T., gramen V., i. felicitas Fl. ne(za)slišana; pesn.: i. sagitta V. neopažena; z dat.: animus meus vobis non incognitus Ci. vam dobro znan, (Styx) … oculis incognita nostris O., ea erant Gallis incognita C.

3. (jur. t. t.) nepreiskan: S., Cu., cum de incognita re iudicare voluisset Ci., causā incognitā condemnari Ci. brez preiskave.

in-decōrus 3, adv. -ē

1. (po zunanjosti) „nedičen“, nekrasen, nelep, grd, nepristojen: Q., i. forma T., habitus Cu., motūs L., sagulis haud indecore pro velis (uti) T., uva eius indecora visu, sapore iucunda Plin.; subst. indecōrae -ārum, f (sc. mulieres) Ci. ep. nelepa ženska; z dat.: iracunda actio omnibus indecora Q. ne pristoji nikomur (dobro), se nikomur ne poda; subst. n. pl.: senex ut indecora canis (kar ne pristoji sivim lasem) deponeret Sen. ph.

2. (v nravnem pomenu) kažeč, grdeč = neprimeren, nedostojen, nečasten, neslaven: S. fr., Cels., quod animo magno fit, id decorum videtur; quod contra, id indecorum Ci., non indecoro pulvere sordidus H.; indecorum est alicui z inf.: Ci., L., Cu., T.; z dat.: indecora saeculo studia Plin. iun., nec Macedonibus Persas imitari indecorum Cu.; occ.
a) o rodu: maternum genus impar nec tamen ind. T. ne nečasten = časten.
b) o osebah: Trebellius indecorus et humilis T. neslaven.

indirizzare

A) v. tr. (pres. indirizzo)

1. napotiti

2. pren. napotiti; usmeriti, usmerjati; voditi:
indirizzare bene, male i propri affari dobro, slabo voditi posle

3. usmeriti, usmerjati:
indirizzare il pensiero (a) pomisliti (na)
indirizzare la parola (a) nagovoriti, nagovarjati

4.
indirizzare una lettera nasloviti, naslavljati pismo

B) ➞ indirizzarsi v. rifl. (pres. mi indirizzo)

1. napotiti se

2. pren.
indirizzarsi a qcn. per qcs. obrniti, obračati se na koga za nekaj

indisposé, e [-ze] adjectif nerazpoložen; bolan, bolehen; slabe volje, čemeren; nenaklonjen

je suis indisposé ni mi dobro, ne počutim se dobro, slabo mi je

inerticula -ae, f (demin. iz iners) = amethystus (gr. ἀμέϑυστος), „neopojljiva (neupijanjajoča) trta“, vrsta trte, ki je dajala dobro vino, ki pa vendar ni upijanjalo: Col., Plin.

informar obvestiti, informirati, (pri)javiti; sodno preiskovati; dati poročilo, poročati

informarse informirati se (de, sobre o), seznaniti se (z)
estar bien informado biti dobro informiran

informé, e [-me] adjectif informiran, obveščen

dans les milieux bien informés v dobro obveščenih krogih; masculin, juridique obvestilo, vest, sporočilo
jusqu'à plus ample informé (juridique) do popolnejših obvestil (informacij), do nadaljnjega

informíran informed (o of); notified; advised

dobro informíran vir a well-informed source
napačno informíran wrongly informed
bil sem napačno informíran I was misinformed

informírati informer (de, sur), renseigner (sur); instruire (de), avertir (de)

informirati se s'informer, se renseigner
biti dobro informiran être bien informé (ali renseigné) de ali sur

informírati informar

informirati se informarse (o de, sobre)
biti dobro informiran estar bien informado

īn-scius 3, adv. -ē (Ap.)

1.
a) act. nevešč, neveden, ne znajoč; atrib.: medici inscii imperitique Ci., artificem ab inscio distinguere Ci., pastor Col.; z objektnim gen.: Socrates se omnium rerum inscium fingit Ci.; pren.: anima inscia culpae V. ki ne pozna, equus inscius aevi V. ki ne pozna svoje mlade moči, malorum, astūs, funeris Stat., herbae Iuv., somni Val. Fl., acti O., freni Sil., laborum H., armorum, rei Q.; z de: de malitiā Icti., de verbis Pl.; z odvisnim vprašalnim stavkom: inscii, quid gereretur C. ker niso vedeli; z inf.: i. sutrinas facere Varr., imperii flectere molem haud inscius Stat.
b) ne vedoč, ne da bi vedel; predik.: quem vos inscii ad mortem misistis Ci., non sum inscius Ci. dobro vem; zlasti v abl.: tu me inscio notes tuos necessarios Ci. brez moje vednosti, omnibus insciis N. —

2. pass. neznan: inscio quodam tramite iam delabente Ap.

inside³ [ínsáid] samostalnik
notranjost, notranja stran, notranji del
figurativno bistvo, srž
pogovorno notranjščina, želodec, drob
pogovorno potnik v poštni kočiji
pogovorno sredina
ameriško, sleng zaupno obvestilo
matematika ploščina

from the inside od znotraj
inside out notranja stran navzven, obrnjen
to turn s.th. inside out narobe obrniti, postaviti na glavo
to know s.th. inside out znati kaj na pamet, dobro kaj poznati
ameriško, sleng on the inside poučen o čem, (so)udeležen
to look into the inside of s.th. natančno kaj preiskati
the inside of a week sredina tedna

īnsomnia -ae, f (īnsomnis) = gr. ἀϋπνία ne-spanje, nespečnost: Kom., Amm., Gell., Suet., vigilare neque insomniis fatigari S., insomniis senes carent Ci. dobro spijo, aliquem insomniis occidere S., consequitur comes insomnia Caecil. ap. Non.

inspiré, e [ɛ̃spire] adjectif navdahnjen, inspiriran; navdušen

être bien inspiré imeti dobro idejo