Franja

Zadetki iskanja

  • indirizzare

    A) v. tr. (pres. indirizzo)

    1. napotiti

    2. pren. napotiti; usmeriti, usmerjati; voditi:
    indirizzare bene, male i propri affari dobro, slabo voditi posle

    3. usmeriti, usmerjati:
    indirizzare il pensiero (a) pomisliti (na)
    indirizzare la parola (a) nagovoriti, nagovarjati

    4.
    indirizzare una lettera nasloviti, naslavljati pismo

    B) ➞ indirizzarsi v. rifl. (pres. mi indirizzo)

    1. napotiti se

    2. pren.
    indirizzarsi a qcn. per qcs. obrniti, obračati se na koga za nekaj
  • indisposé, e [-ze] adjectif nerazpoložen; bolan, bolehen; slabe volje, čemeren; nenaklonjen

    je suis indisposé ni mi dobro, ne počutim se dobro, slabo mi je
  • inerticula -ae, f (demin. iz iners) = amethystus (gr. ἀμέϑυστος), „neopojljiva (neupijanjajoča) trta“, vrsta trte, ki je dajala dobro vino, ki pa vendar ni upijanjalo: Col., Plin.
  • informar obvestiti, informirati, (pri)javiti; sodno preiskovati; dati poročilo, poročati

    informarse informirati se (de, sobre o), seznaniti se (z)
    estar bien informado biti dobro informiran
  • informé, e [-me] adjectif informiran, obveščen

    dans les milieux bien informés v dobro obveščenih krogih; masculin, juridique obvestilo, vest, sporočilo
    jusqu'à plus ample informé (juridique) do popolnejših obvestil (informacij), do nadaljnjega
  • informíran informed (o of); notified; advised

    dobro informíran vir a well-informed source
    napačno informíran wrongly informed
    bil sem napačno informíran I was misinformed
  • informírati informer (de, sur), renseigner (sur); instruire (de), avertir (de)

    informirati se s'informer, se renseigner
    biti dobro informiran être bien informé (ali renseigné) de ali sur
  • informírati informar

    informirati se informarse (o de, sobre)
    biti dobro informiran estar bien informado
  • īn-scius 3, adv. (Ap.)

    1.
    a) act. nevešč, neveden, ne znajoč; atrib.: medici inscii imperitique Ci., artificem ab inscio distinguere Ci., pastor Col.; z objektnim gen.: Socrates se omnium rerum inscium fingit Ci.; pren.: anima inscia culpae V. ki ne pozna, equus inscius aevi V. ki ne pozna svoje mlade moči, malorum, astūs, funeris Stat., herbae Iuv., somni Val. Fl., acti O., freni Sil., laborum H., armorum, rei Q.; z de: de malitiā Icti., de verbis Pl.; z odvisnim vprašalnim stavkom: inscii, quid gereretur C. ker niso vedeli; z inf.: i. sutrinas facere Varr., imperii flectere molem haud inscius Stat.
    b) ne vedoč, ne da bi vedel; predik.: quem vos inscii ad mortem misistis Ci., non sum inscius Ci. dobro vem; zlasti v abl.: tu me inscio notes tuos necessarios Ci. brez moje vednosti, omnibus insciis N. —

    2. pass. neznan: inscio quodam tramite iam delabente Ap.
  • inside3 [ínsáid] samostalnik
    notranjost, notranja stran, notranji del
    figurativno bistvo, srž
    pogovorno notranjščina, želodec, drob
    pogovorno potnik v poštni kočiji
    pogovorno sredina
    ameriško, sleng zaupno obvestilo
    matematika ploščina

    from the inside od znotraj
    inside out notranja stran navzven, obrnjen
    to turn s.th. inside out narobe obrniti, postaviti na glavo
    to know s.th. inside out znati kaj na pamet, dobro kaj poznati
    ameriško, sleng on the inside poučen o čem, (so)udeležen
    to look into the inside of s.th. natančno kaj preiskati
    the inside of a week sredina tedna
  • īnsomnia -ae, f (īnsomnis) = gr. ἀϋπνία ne-spanje, nespečnost: Kom., Amm., Gell., Suet., vigilare neque insomniis fatigari S., insomniis senes carent Ci. dobro spijo, aliquem insomniis occidere S., consequitur comes insomnia Caecil. ap. Non.
  • inspiré, e [ɛ̃spire] adjectif navdahnjen, inspiriran; navdušen

    être bien inspiré imeti dobro idejo
  • intaccare

    A) v. tr. (pres. intacco)

    1. vrezati, vrezovati

    2. ekst. načeti, načenjati:
    la lamiera è stata intaccata dalla ruggine pločevino je načela rja
    il male sta intaccando un polmone bolezen načenja pljučno krilo
    intaccare le scorte načenjati zaloge

    3. prizadeti:
    intaccare la reputazione di qcn. prizadeti dobro ime nekoga

    B) v. intr. jecljati
  • intact, e [ɛ̃takt] adjectif nedotaknjen, nepoškodovan, cel, popoln; figuré brezhiben, brez graje

    somme féminin intacte cela vsota, cel znesek
    fresques féminin pluriel intactes nepoškodovane freske
    sa réputation reste intacte njegovo dobro ime ostane brez graje
  • intēndere*

    A) v. tr. (pres. intēndo)

    1. knjižno usmeriti, usmerjati:
    intendere lo sguardo upreti pogled

    2. razumeti, spoznati, doumeti:
    lasciar intendere namigniti
    dare a intendere (a) prepričati (koga)
    intendere al volo takoj razumeti
    intendersela con qcn. ekst. s kom ljubimkati
    s'intende! se razume! seveda!

    3. razumeti:
    capacità di intendere e di volere pravo prištevnost

    4. slišati; zvedeti

    5. sprejeti; poslušati; uslišati:
    non intendere ragione ne si pustiti dopovedati, trmasto vztrajati pri svojem

    6. nameravati, kaniti; zahtevati

    7. slutiti

    B) ➞ intēndersi v. rifl. (pres. mi intēndo) razumeti se:
    intendersi bene dobro se razumeti
    tanto per intenderci da se razumemo!
    intendersi (di) razumeti se (na)
  • intention [ɛ̃tɑ̃sjɔ̃] féminin namen, namera, naklep, volja, cilj

    avec intention namenoma, namerno
    bonne, mauvaise intention dober, slab namen
    à l'intention de quelqu'un komu v prid, v čast
    à cette intention v ta namen
    à mauvaise intention v zli nameri
    sans intention nenamerno
    avoir l'intention de imeti namen, nameravati
    avoir de bonnes intentions envers quelqu'un imeti s kom dobre namene, dobro misliti s kom
    avoir de mauvaises intentions imeti zle namene
    ce n'est nullement mon intention še ne mislim ne na to
    donner une fête à l'intention de quelqu'un prirediti slavnost komu (v čast)
    il n'est pas dans mon intention de ... ni moj namen, da bi ...
    nourrir des intentions perfides imeti zahrbtne namene
    faire un procès d'intention à quelqu'un koga tožiti zaradi njegovih (domnevanih) naklepov
    prier à l'intention des disparus moliti za pogrešance
    taire ses intentions molčati o svojih naklepih
    (juridique) intention de lucre dobičkaželjen namen
    l'enfer est pavé de bonnes intentions (proverbe) mnogo dobrih sklepov pride do slabih (negativnih) rezultatov
  • intentionné, e [-sjɔne] adjectif ki ima namen

    bien, mal intentionné dobro-, slabonameren; dobro-, slabomiseln
  • intérêt [ɛ̃terɛ] masculin korist, prid, interes; dobiček; zanimivost, važnost; sebičnost, koristoljubje, egoizem; (večinoma v pluriel) obresti, obrestovanje, koristi, interesi

    intérêts arriérés zaostale obresti
    intérêts compensatoires odškodninske obresti
    intérêt(s) composé(s) obrestne obresti
    intérêts courants tekoče obresti
    intérêts créanciers, créditeurs aktivne obresti
    intérêts débiteurs, passifs pasivne obresti
    intérêts dus, échus dolgovane, zapadle obresti
    intérêt de l'Etat državni interes
    intérêts moratoires, de retard zamudne obresti
    intérêt particulier sebičnost
    intérêt public, commun javni, obči interes
    il y a intérêt želeti je
    il a tout intérêt v njegovem interesu je
    c'est dans votre intérêt to je v vašem interesu
    affaire d'intérêt denarna zadeva
    calcul masculin des intérêts obrestm račun
    film masculin sans intérêt nezanimiv film
    paiement masculin des intérêts plačanje obresti
    dommages-intérêts pluriel nadomestilo za škodo, odškodnina
    sans intérêts brez obresti, brezobresten
    prêt masculin à intérêt posojilo proti obrestim
    rapportant des intérêts donašajoč obresti, obrestujoč se
    sphère féminin, zone féminin d'intérêts (politique) interesno področje
    taux masculin d'intérêt obrestna mera
    intérêt(s) simple(s) navadne, enostavne obresti
    intérêt usuraire oderuške obresti
    agir par intérêt delati iz sebičnosti
    agir dans l'intérêt d'un ami delati v prijateljevem interesu
    agir contre ses propres intérêts delati proti svojim lastnim interesom, sam sebi jamo kopati
    avoir des intérêts dans quelque chose biti udeležen pri čem
    bonifier des intérêts poravnati, plačati, povrniti obresti
    concilier les intérêts uskladiti interese
    embrasser les intérêts de quelqu'un zavzeti se za koga, potegniti s kom
    bien entendre ses intérêts dobro se razumeti na svoje koristi
    éveiller l'intérêt zbuditi zanimanje
    faire une déclaration du plus haut intérêt dati nad vse važno izjavo
    joindre l'intérêt au capital, capitaliser les intérêts pridati, pripisati obresti glavnici
    mettre, placer à intérêt obrestonosno naložiti
    prêter à intérêt posoditi proti obrestim
    prendre intérêt à quelque chose zanimati se za kaj
    ressentir un vif intérêt pour quelque chose začutiti, dobiti veliko zanimanje za kaj
    (rap)porter des intérêts donašati obresti, obrestovati se
    susciter de l'intérêt zbuditi zanimanje
    veiller aux intérêts de quelqu'un varovati koristi, interese kake osebe
  • intervenir* [-vənir] verbe intransitif poseči vmes, vmeša(va)ti se, intervenirati, posredovati (dans v); juridique udeležiti se (à, dans quelque chose česa); nastopiti, zgoditi se, vmes priti

    intervenir dans une discussion poseči v diskusijo
    intervenir dans un différend posredovati v sporu
    intervenir pour quelqu'un, en faveur de quelqu'un intervenirati za koga v njegov prid, zavzeti se za koga, reči dobro besedo za koga
    intervenir dans les affaires intérieures d'un Etat vmeša(va)ti se v notranje zadeve kake države
    le chirurgien décida d'intervenir immédiatement kirurg se je odločil za takojšnjo operacijo
    un facteur imprévu est intervenu nastopil je nepričakovan dejavnik
    un accord de salaires est intervenu dans la métallurgie dosežen je bil sporazum o mezdah v kovinski industriji
  • in-tēstābilis1 -e (in [priv.], testis priča) (zaradi svojega obnašanja) nesposoben za pričevanje ali izdelavo oporoke, oporočanje: Tab. XII. ap. Gell., cum lege quis intestabilis esse iubetur, eo pertinet, ne eius testimonium recipiatur G.; od tod sinekdoha brezčasten, zaničljiv, oduren, preklet, (o stvareh) ostuden, grd: Aur., is intestabilis et sacer esto H. (po zakoniku na 12 tablah povzeta pravna formula), se aliter tutum non putat, quam si peior atque intestabilior metu vestro fuerit S., periurium L. ki jemlje čast (dobro ime), ars magica Plin., i. saevitiā T.