indirizzare
A) v. tr. (pres. indirizzo)
1. napotiti
2. pren. napotiti; usmeriti, usmerjati; voditi:
indirizzare bene, male i propri affari dobro, slabo voditi posle
3. usmeriti, usmerjati:
indirizzare il pensiero (a) pomisliti (na)
indirizzare la parola (a) nagovoriti, nagovarjati
4.
indirizzare una lettera nasloviti, naslavljati pismo
B) ➞ indirizzarsi v. rifl. (pres. mi indirizzo)
1. napotiti se
2. pren.
indirizzarsi a qcn. per qcs. obrniti, obračati se na koga za nekaj
Zadetki iskanja
- indisposé, e [-ze] adjectif nerazpoložen; bolan, bolehen; slabe volje, čemeren; nenaklonjen
je suis indisposé ni mi dobro, ne počutim se dobro, slabo mi je - inerticula -ae, f (demin. iz iners) = amethystus (gr. ἀμέϑυστος), „neopojljiva (neupijanjajoča) trta“, vrsta trte, ki je dajala dobro vino, ki pa vendar ni upijanjalo: Col., Plin.
- informar obvestiti, informirati, (pri)javiti; sodno preiskovati; dati poročilo, poročati
informarse informirati se (de, sobre o), seznaniti se (z)
estar bien informado biti dobro informiran - informé, e [-me] adjectif informiran, obveščen
dans les milieux bien informés v dobro obveščenih krogih; masculin, juridique obvestilo, vest, sporočilo
jusqu'à plus ample informé (juridique) do popolnejših obvestil (informacij), do nadaljnjega - informíran informed (o of); notified; advised
dobro informíran vir a well-informed source
napačno informíran wrongly informed
bil sem napačno informíran I was misinformed - informírati informer (de, sur), renseigner (sur); instruire (de), avertir (de)
informirati se s'informer, se renseigner
biti dobro informiran être bien informé (ali renseigné) de ali sur - informírati informar
informirati se informarse (o de, sobre)
biti dobro informiran estar bien informado - īn-scius 3, adv. -ē (Ap.)
1.
a) act. nevešč, neveden, ne znajoč; atrib.: medici inscii imperitique Ci., artificem ab inscio distinguere Ci., pastor Col.; z objektnim gen.: Socrates se omnium rerum inscium fingit Ci.; pren.: anima inscia culpae V. ki ne pozna, equus inscius aevi V. ki ne pozna svoje mlade moči, malorum, astūs, funeris Stat., herbae Iuv., somni Val. Fl., acti O., freni Sil., laborum H., armorum, rei Q.; z de: de malitiā Icti., de verbis Pl.; z odvisnim vprašalnim stavkom: inscii, quid gereretur C. ker niso vedeli; z inf.: i. sutrinas facere Varr., imperii flectere molem haud inscius Stat.
b) ne vedoč, ne da bi vedel; predik.: quem vos inscii ad mortem misistis Ci., non sum inscius Ci. dobro vem; zlasti v abl.: tu me inscio notes tuos necessarios Ci. brez moje vednosti, omnibus insciis N. —
2. pass. neznan: inscio quodam tramite iam delabente Ap. - inside3 [ínsáid] samostalnik
notranjost, notranja stran, notranji del
figurativno bistvo, srž
pogovorno notranjščina, želodec, drob
pogovorno potnik v poštni kočiji
pogovorno sredina
ameriško, sleng zaupno obvestilo
matematika ploščina
from the inside od znotraj
inside out notranja stran navzven, obrnjen
to turn s.th. inside out narobe obrniti, postaviti na glavo
to know s.th. inside out znati kaj na pamet, dobro kaj poznati
ameriško, sleng on the inside poučen o čem, (so)udeležen
to look into the inside of s.th. natančno kaj preiskati
the inside of a week sredina tedna - īnsomnia -ae, f (īnsomnis) = gr. ἀϋπνία ne-spanje, nespečnost: Kom., Amm., Gell., Suet., vigilare neque insomniis fatigari S., insomniis senes carent Ci. dobro spijo, aliquem insomniis occidere S., consequitur comes insomnia Caecil. ap. Non.
- inspiré, e [ɛ̃spire] adjectif navdahnjen, inspiriran; navdušen
être bien inspiré imeti dobro idejo - intaccare
A) v. tr. (pres. intacco)
1. vrezati, vrezovati
2. ekst. načeti, načenjati:
la lamiera è stata intaccata dalla ruggine pločevino je načela rja
il male sta intaccando un polmone bolezen načenja pljučno krilo
intaccare le scorte načenjati zaloge
3. prizadeti:
intaccare la reputazione di qcn. prizadeti dobro ime nekoga
B) v. intr. jecljati - intact, e [ɛ̃takt] adjectif nedotaknjen, nepoškodovan, cel, popoln; figuré brezhiben, brez graje
somme féminin intacte cela vsota, cel znesek
fresques féminin pluriel intactes nepoškodovane freske
sa réputation reste intacte njegovo dobro ime ostane brez graje - intēndere*
A) v. tr. (pres. intēndo)
1. knjižno usmeriti, usmerjati:
intendere lo sguardo upreti pogled
2. razumeti, spoznati, doumeti:
lasciar intendere namigniti
dare a intendere (a) prepričati (koga)
intendere al volo takoj razumeti
intendersela con qcn. ekst. s kom ljubimkati
s'intende! se razume! seveda!
3. razumeti:
capacità di intendere e di volere pravo prištevnost
4. slišati; zvedeti
5. sprejeti; poslušati; uslišati:
non intendere ragione ne si pustiti dopovedati, trmasto vztrajati pri svojem
6. nameravati, kaniti; zahtevati
7. slutiti
B) ➞ intēndersi v. rifl. (pres. mi intēndo) razumeti se:
intendersi bene dobro se razumeti
tanto per intenderci da se razumemo!
intendersi (di) razumeti se (na) - intention [ɛ̃tɑ̃sjɔ̃] féminin namen, namera, naklep, volja, cilj
avec intention namenoma, namerno
bonne, mauvaise intention dober, slab namen
à l'intention de quelqu'un komu v prid, v čast
à cette intention v ta namen
à mauvaise intention v zli nameri
sans intention nenamerno
avoir l'intention de imeti namen, nameravati
avoir de bonnes intentions envers quelqu'un imeti s kom dobre namene, dobro misliti s kom
avoir de mauvaises intentions imeti zle namene
ce n'est nullement mon intention še ne mislim ne na to
donner une fête à l'intention de quelqu'un prirediti slavnost komu (v čast)
il n'est pas dans mon intention de ... ni moj namen, da bi ...
nourrir des intentions perfides imeti zahrbtne namene
faire un procès d'intention à quelqu'un koga tožiti zaradi njegovih (domnevanih) naklepov
prier à l'intention des disparus moliti za pogrešance
taire ses intentions molčati o svojih naklepih
(juridique) intention de lucre dobičkaželjen namen
l'enfer est pavé de bonnes intentions (proverbe) mnogo dobrih sklepov pride do slabih (negativnih) rezultatov - intentionné, e [-sjɔne] adjectif ki ima namen
bien, mal intentionné dobro-, slabonameren; dobro-, slabomiseln - intérêt [ɛ̃terɛ] masculin korist, prid, interes; dobiček; zanimivost, važnost; sebičnost, koristoljubje, egoizem; (večinoma v pluriel) obresti, obrestovanje, koristi, interesi
intérêts arriérés zaostale obresti
intérêts compensatoires odškodninske obresti
intérêt(s) composé(s) obrestne obresti
intérêts courants tekoče obresti
intérêts créanciers, créditeurs aktivne obresti
intérêts débiteurs, passifs pasivne obresti
intérêts dus, échus dolgovane, zapadle obresti
intérêt de l'Etat državni interes
intérêts moratoires, de retard zamudne obresti
intérêt particulier sebičnost
intérêt public, commun javni, obči interes
il y a intérêt želeti je
il a tout intérêt v njegovem interesu je
c'est dans votre intérêt to je v vašem interesu
affaire d'intérêt denarna zadeva
calcul masculin des intérêts obrestm račun
film masculin sans intérêt nezanimiv film
paiement masculin des intérêts plačanje obresti
dommages-intérêts pluriel nadomestilo za škodo, odškodnina
sans intérêts brez obresti, brezobresten
prêt masculin à intérêt posojilo proti obrestim
rapportant des intérêts donašajoč obresti, obrestujoč se
sphère féminin, zone féminin d'intérêts (politique) interesno področje
taux masculin d'intérêt obrestna mera
intérêt(s) simple(s) navadne, enostavne obresti
intérêt usuraire oderuške obresti
agir par intérêt delati iz sebičnosti
agir dans l'intérêt d'un ami delati v prijateljevem interesu
agir contre ses propres intérêts delati proti svojim lastnim interesom, sam sebi jamo kopati
avoir des intérêts dans quelque chose biti udeležen pri čem
bonifier des intérêts poravnati, plačati, povrniti obresti
concilier les intérêts uskladiti interese
embrasser les intérêts de quelqu'un zavzeti se za koga, potegniti s kom
bien entendre ses intérêts dobro se razumeti na svoje koristi
éveiller l'intérêt zbuditi zanimanje
faire une déclaration du plus haut intérêt dati nad vse važno izjavo
joindre l'intérêt au capital, capitaliser les intérêts pridati, pripisati obresti glavnici
mettre, placer à intérêt obrestonosno naložiti
prêter à intérêt posoditi proti obrestim
prendre intérêt à quelque chose zanimati se za kaj
ressentir un vif intérêt pour quelque chose začutiti, dobiti veliko zanimanje za kaj
(rap)porter des intérêts donašati obresti, obrestovati se
susciter de l'intérêt zbuditi zanimanje
veiller aux intérêts de quelqu'un varovati koristi, interese kake osebe - intervenir* [-vənir] verbe intransitif poseči vmes, vmeša(va)ti se, intervenirati, posredovati (dans v); juridique udeležiti se (à, dans quelque chose česa); nastopiti, zgoditi se, vmes priti
intervenir dans une discussion poseči v diskusijo
intervenir dans un différend posredovati v sporu
intervenir pour quelqu'un, en faveur de quelqu'un intervenirati za koga v njegov prid, zavzeti se za koga, reči dobro besedo za koga
intervenir dans les affaires intérieures d'un Etat vmeša(va)ti se v notranje zadeve kake države
le chirurgien décida d'intervenir immédiatement kirurg se je odločil za takojšnjo operacijo
un facteur imprévu est intervenu nastopil je nepričakovan dejavnik
un accord de salaires est intervenu dans la métallurgie dosežen je bil sporazum o mezdah v kovinski industriji - in-tēstābilis1 -e (in [priv.], testis priča) (zaradi svojega obnašanja) nesposoben za pričevanje ali izdelavo oporoke, oporočanje: Tab. XII. ap. Gell., cum lege quis intestabilis esse iubetur, eo pertinet, ne eius testimonium recipiatur G.; od tod sinekdoha brezčasten, zaničljiv, oduren, preklet, (o stvareh) ostuden, grd: Aur., is intestabilis et sacer esto H. (po zakoniku na 12 tablah povzeta pravna formula), se aliter tutum non putat, quam si peior atque intestabilior metu vestro fuerit S., periurium L. ki jemlje čast (dobro ime), ars magica Plin., i. saevitiā T.