Franja

hot¹ [hɔt] pridevnik (hotly prislov)
vroč; oster, pekoč, začinjen (jed); razgret, razvnet, strasten
figurativno oster, živ, kričeč (barva); razburjen, jezen; pohoten, vročekrven, ki se goni (žival); najnovejši (novica), svež (sled)
sleng odličen, izvrsten; opolzek (npr. gledališka igra)
pogovorno nevaren, neprijeten
ameriško, sleng ukraden ali pretihotapljen; zasledovan (policijsko); radioaktiven
elektrika pod električno napetostjo (žica)
glasba ognjevit, hiter

I am hot vroče mi je
hot and hot zelo vroč, naravnost s štedilnika
like a cat on hot bricks nestrpen, kakor na trnju
in hot blood v afektu, v hudem razburjenju
to be hot for (ali on) biti zagledan v kaj, goreče kaj želeti
to be hot in (ali on) biti odličen (v stroki)
he is not so hot ni tako odličen
pogovorno hot under the collar besen, razjarjen
to drop s.th. like a hot potato naglo kaj izpustiti
a hot favourite velik favorit, verjeten zmagovalec
to be in hot water biti v škripcih
to get into hot water for zaiti v težave zaradi
to get into hot water with s.o. imeti s kom opravka
figurativno hot water nesreča, težava, škripec
to get hot over s.th. razburiti se, razvneti se
to get too hot prevroče (neprijetno) postati
it goes like hot cakes gre dobro v prodajo
you are getting hot si blizu cilja, "vroče" (v igri)
in hot haste v veliki naglici
to make it hot for s.o. podkuriti komu
hot news senzacionalne novice
news hot from the press pravkar objavljena novica
the place was getting too hot for him tla so mu postajala prevroča
in hot pursuit of tesno za petami
a hot patriot goreč rodoljub
hot spices pekoče začimbe
to strike while the iron is hot kovati železo, dokler je vroče
hot and strong silovit(o)
sleng hot stuff odličen, izvrsten, prima
a hot scent (ali trail) sveža sled
hot on the track of na sveži sledi, za petami
hot temper ognjevit temperament, vročekrvnost
I went hot and cold srh me je spreletel
hot words ostre besede
hot work težko delo

htjȅti hòću hȍćeš (ijek.), htȅti hòću hȍćeš (ek.)
1. hoteti: on hoće raditi on hoče, želi delati; on će raditi on bo delal; oni hoće prisustvovati svečanosti; oni će prisustvovati svečanosti; ja ću raditi bom delal; ja hoću raditi hočem, želim delati; radit ću = radiću bom delal
2. hoće mi se u varoš rad bi šel v mesto; za taj posao hoće se mnogo umješnosti za to delo je treba veliko iznajdljivosti
3. hoće sumrak, a kolo se sve srdačnije razigrava že pada mrak, kolo pa je čedalje bolj razigrano
4. nas dvoje se hoćemo midva se imava rada

húd (-a -o)

A) adj.

1. severo, rigoroso

2. adirato, arrabbiato:
biti hud na koga essere in collera, essere adirato con qcn., avercela con qcn.

3. ostile

4. furioso, rabbioso (cane)

5. cattivo; malvagio:
sin je bil hujši kot oče il figlio era peggio del padre
hudo dejanje azione malvagia, cattiva

6. (ki prinaša trpljenje, težave) cattivo, brutto:
hude novice brutte notizie
hudi časi brutti tempi
huda ura temporale

7. (ki se pojavlja v močni obliki) grande, forte, terribile; pren. appassionato, incallito; incorreggibile:
hud mraz freddo terribile
huda lakota, revščina, krivica grande carestia, povertà, ingiustizia
huda bolečina forte dolore
hud kašelj forte tosse
hud bolnik malato grave
hud klanec forte, ripida salita
pren. hud lovec cacciatore appassionato
hud pijanec bevitore incorreggibile
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hud udarec terribile colpo
pren. biti hud na denar essere avido di denaro
delati hudo kri far cattivo sangue
biti (česa) prav za hudo silo essercene quanto basta, dovrebbe bastare
čeb. huda gniloba covata a sacco

B) húdi (-a -o) m, f, n pog.
huda je za delo è difficile trovar lavoro
pren. huda mu prede è alle strette, non sa a che santo votarsi
povedati komu precej hudih strapazzare, rimbrottare qcn. ben bene
umreti od samega hudega morire di crepacuore, per l'indigenza, per grandi sofferenze
pren. imeti dosti hudega nad seboj avere gravi colpe sulla coscienza
prizadeti komu mnogo hudega fare molto male a qcn.
ne jemati česa za hudo non prendersela a male per qcs.
nič hudega sluteč senza l'ombra d'un sospetto

hudíčev diabolique, infernal

hudičevo delo œuvre ženski spol du diable (ali diabolique)
hudičevo olje acide moški spol sulfurique
hudičevo seme engeance ženski spol diabolique

hudíčev (-a -o) adj.

1. di, del demonio, demoniaco; di, del diavolo, diabolico, infernale:
nesreča je hudičevo delo la disgrazia è opera del demonio
hudičevi naklepi disegni diabolici
hudičev kamen (lapis) pietra infernale, nitrato d'argento
kem. hudičevo olje anidride solforica

2. pren. del diavolo:
rad bi že prišel iz te hudičeve luknje vorrei andarmene una buona volta da questo buco del diavolo

3. pren. (ki prinaša trpljenje, težave) brutto, cattivo, pessimo:
hudičevi časi tempi brutti
hudičevo vreme tempo pessimo

4. pren. (v povedni rabi)
biti bolj hudičev od hudiča samega saperne una più del diavolo
biti ves hudičev sapere dove il diavolo tiene la coda

hudíčev del diablo; diabólico; satánico

hudičevo delo obra f diabólica; acción f diabólica

humanitaren pridevnik
1. (človekoljuben) ▸ humanitáriusSorodnike in znance pa zaprosila, naj denar raje namenijo v humanitarne namene. ▸ A rokonait és az ismerőseit arra kérte, hogy a pénzt inkább humanitárius célokra ajánlják fel.
Povezane iztočnice: humanitarna akcija

2. (o stiski ljudi) ▸ humanitáriusVojna v Jemnu je postala najhujša humanitarna kriza na svetu. ▸ A jemeni háború a világ legnagyobb humanitárius válságává vált.

humoreska samostalnik
1. književnost (šaljivo literarno delo) ▸ humoreszkNajveč uspeha je doživel s kratkimi humoreskami in satirami. ▸ A rövid humoreszkekkel és szatírákkal aratta a legnagyobb sikert.
2. glasba (vrsta skladbe) ▸ humoreszk
Nekaj tednov pred božičem je bil zelo presenečen, ko je dobil posnetek humoreske za violino in klavir. ▸ Néhány héttel karácsony előtt nagyon meglepődött, amikor megkapta a hegedűre és zongorára írt humoreszk felvételét.

3. (zabavna prigoda, situacija) ▸ humoreszk
Problem najema prostorov zdravstvene postaje je na seji občinskega sveta doživel epilog, ki meji na humoresko. ▸ A községi tanács ülésén a humoreszk határát súroló epilógussal zárult az egészségügyi állomás helyiségeinek bérbeadásáról szóló kérdés.

hvaléžen agradecido; reconocido (za por)

zelo sem Vam hvaležen za to le estoy muy agradecido por ello
hvaležno delo un trabajo productivo
biti hvaležen, izkazati se hvaležnega za agradecer a/c a alg

hváliti (-im)

A) imperf. ➞ pohvaliti

1. lodare, elogiare; esaltare:
gostje hvalijo dobro kuhinjo i clienti lodano la buona cucina
pren. hvaliti koga na vsa usta lodare qcn. a più non posso

2. (v medmetni rabi izraža zadovoljstvo)
hvali Boga, da smo končali grazie al Cielo abbiamo finito
rel. hvaliti Boga lodare, celebrare il Signore
PREGOVORI:
delo mojstra hvali l'opera loda il maestro
ne hvali dneva pred večerom loda il giorno alla sera e il giovane quando avrà la barba
vsak berač svojo malho hvali ogni prete loda le sue reliquie

B) hvalíti se (-im se) imperf. refl. ➞ pohvaliti se lodarsi, vantarsi;
ne da bi se hvalil, jaz bi to bolje naredil modestia a parte, io avrei fatto meglio
PREGOVORI:
dobro blago se samo hvali il buon vino non ha bisogno di frasca

ideare v. tr. (pres. idēo)

1. zamisliti, zamišljati; zasnovati:
ideare un congegno zasnovati napravo
ideare un'opera zasnovati delo

2. nameniti se; načrtovati:
ideare un viaggio načrtovati potovanje

ígla needle; (bucika) pin

ígla za krpanje darning needle
ígla za kvačkanje crochet needle
ígla za pletenje knitting needle
ígla za klobuk hatpin
ígla za lase hairpin
gramofonska ígla gramophone needle
magnetska ígla magnetic needle
varnostna ígla safety pin
ígli podoben, iglast, kot ígl needlelike
blazinica za ígle pincushion
delo z íglo needlework
naprsna ígla brooch
etui za ígle needle case
ušesce ígle eye of a needle
vbod z íglo pinprick
vdeti íglo to thread a needle
biti, sedeti kot na íglah figurativno to be feeling uncomfortable, to feel uneasy
udarna ígla firing pin

illustrare v. tr. (pres. illustro)

1. ilustrirati, opremiti z ilustracijami, s slikami

2. pren. osvetliti, predstaviti, ponazoriti, komentirati:
illustrare un'opera d'arte predstaviti umetniško delo

3. redko proslaviti

ilustrator samostalnik
(umetnik) ▸ illusztrátorPovezane iztočnice: modni ilustrator, otroški ilustrator, znanstveni ilustrator

iméti tener; poseer, ser propietario de, estar en posesión de

imeti pred očmi, v vidu tener a la vista
rad imeti kaj gustar a/c
imam ga rad le tengo simpatía
rajši imeti preferir
imeti pri rokí tener a mano
imam hišo tengo una casa
imamo zimo estamos en invierno
imeti denar pri sebi llevar dinero encima
imam delo tengo que hacer (ali trabajar)
nimam nobenega dela no tengo nada que hacer
kaj imaš od tega? ¿qué provecho sacas de ello?
za koga me imate? ¿por quién me toma usted?
to nima s tem nobenega posla (zveze) eso no tiene nada que ver con ello
nimam nič proti nada tengo que objetar, no me opongo a ello
kaj ima proti Vam? ¿qué tiene contra usted?
prav imeti tener razón
imeti prosto tener fiesta
nimam s čim plačati no tengo de qué pagar

im-mūnis (in-mūnis), stlat. immoenis -e (in [priv.], mūnia) prost obveznosti (dajatve ali dela)

1. occ.
a) prost davkov: nos piratas inmunes, socios vectigales habemus Ci., Centuripini et Halaesini inmunes populi Ci., cives apud Iugurtham inmunes S.; tako tudi o zemljiščih: qui agros inmunes liberosque arant Ci., duo milia iugerum inmunia Ci., praedia inmunia meliore condicione sunt, quam illa, quae pensitant Ci.; z objektnim gen.: i. portoriorum L.; metaf. ne da bi prinašal prispevke (gr. σύμβολον) ali darila: Gell. te inmunem tingere meis poculis (nolo) H. ne da bi prispeval k skupnemu pikniku, (prim. gr. ἀσύμβολος), quem scis inmunem Cinarae placuisse rapaci H. ne da bi dajal daril, brez daril, inmunis … fucus V. ob prispevkih drugih živeči = zajedavski —, brezdelni trot.
b) prost vojaške službe, — vojaščine: una centuria immunis facta est militiā L., immunes militarium operum L., ceterorum inmunes nisi hostis propulsandi T. sicer prosti vojaške službe, le zavezani bojevati se: immunes ab omni opere Suet.

2. meton. dolžnosti (obveznosti) zanemarjajoč, nevesten, nepostrežljiv: Pl., virtus non inhumana neque inmunis est Ci., o ingratifici Argivi, inmunes Grai Acc. ap. Ci. malovestni; podobno: immoene facinus Pl. nehvaležno delo.

3. metaf. prost, nedotaknjen, čist, oproščen (česa); nav. z objektnim gen.: Sen. ph., Vell., soli isto praetore omnium rerum immunes fuerunt Ci., urbs belli inmunis V., vobis immunibus huius esse mali dabitur O., i. boni O. nedeležen, bos immunis aratri O. ki se še ni dotaknil pluga, immunes operum O., immunem aequoris Arcton O. gr. οἵη δ' ἄμμορός ἐστι λοέτρων Ὠκεάνοιο Hom. (Ilias) sam in edin se ogiblje kopeli v vodah Okeana; z abl.: calamitate, vitiis Vell.; z ab in abl.: Lact., domus immunis ab omnibus arbitris Vell. nemotena, terrarum pars imm. a periculo Sen. ph., dentes inm. a dolore Plin.; potem abs.: inmunis (sc. scelerum) aram si tetigit manus H. „čista“ roka, immunis tellus O. neobdelana, immune caelum Sen. tr. še nedotaknjeno, natura locorum iussit, ut immunes mixtis serpentibus essent Lucan. nepoškodovani.

impasticciare v. tr. (pres. impasticcio)

1. pren. (abboracciare) skrpati, zmašiti:
impasticciare un lavoro skrpati delo

2. (ingarbugliare) zaplesti, zapletati:
impasticciare le cose stvari zaplesti

impasto m

1. mešanje, gnetenje

2. mešanica, zmes:
impasto di calce e di sabbia mešanica apna in peska

3. pren. zmes, mešanica, združba:
l'opera è un impasto di stili diversi delo je mešanica različnih slogov

4. umet. mešanica barv, impasto

impedido (moški spol) pohabljen(ec), hrom(ec)

impedido de los pies hromih nog
impedido para trabajar nesposoben za delo

importante

A) agg. važen; pomemben; ugleden, močen:
personaggio importante važna, vplivna oseba, veljak

B) m važno:
l'importante è trovare un lavoro važno je dobiti delo