Franja

εὔ-πωλος 2 ep. poet. bogat na lepih žrebetih; δῶρον dar lepih konj (žrebet).

θελκτήριος 2 (θέλγω) poet. čaroben, mamljiv λόγοι; subst. τὸ θελκτήριον 1. čar, čarovno sredstvo, mamilo, bajilo. 2. radost, poživilo, veselje, zabavna pesem, θεῶν za bogove; νεκροῖς spravni (pitni) dar za mrtve. 3. pomirjevalno sredstvo ἄγαλμα θεῶν θελκτήριον.

θυηλή, ἡ (θύω) ep. poet. dar(itev), kadilo, žgalni dar.

θύος, ους, τό (θύω) ep. kadilo, žgalni dar, žrtev.

θυσία, ἡ, ion. -ίη (θύω) 1. daritev, žrtev; darovanje, žrtvovanje, ἐν θυσίῃσίν εἰμι sem pri daritvi, žrtvujem. 2. praznik z žrtvami, θυσίας ποιοῦμαι obhajam praznik z žrtvami. 3. daritvena žival, daritveni dar NT.

θῡ́ω² [Et. kor. dhū, vreti, kipeti, vrteti se, itd.; slov. duti, dujem, lat. fūlīgo, suffio (iz dhu-ijō), gršk. θύελλα, θῡ́νω, θῡ́ω, θύω, θύος, θυμός itd. – Obl. fut. θῡ́σω, aor. ἔθῡσα, pf. τέθυκα, pass. pf. τέθυμαι, aor. ἐτύθην, adi. verb. θυτέος]. 1. act. a) kadim, zažigam kadilo, darujem (žgalni dar), žrtvujem, prinašam v dar τινί τι, sežigam ἄργματα; b) zakoljem (žrtev), umorim ξένους, obhajam praznik z daritvijo τὰ εὐαγγέλια, σωτήρια Διί prinašam zahvalno daritev za srečno rešitev, τὰ τεθυμένα (ἱερά) bogovom zaklana živina, darilno meso. 2. med. a) darujem, žrtvujem zase, iz svojega, v svoje namene, dam žrtvovati ali zaklati, priredim daritev, ὑπέρ, περί τινος zaradi česa, ἐπὶ Κρότωνα glede na pohod proti Krotonu, ἐπὶ τῷ Πέρσῃ pred odhodom proti Perzijanom, ἐπ' ἐξόδῳ da bi kaj izvedel o izidu vojske, ἐπεξόδια žrtve pred odhodom vojske proti sovražniku, διαβατήρια v zahvalo za srečen prehod, ἐθυόμην, εἰ βέλτιον εἴη daroval sem, da bi izvedel, jeli bolje; b) pregledujem drob, da bi izvedel iz njega bodočnost.

καθ-αγίζω, ion. κατ-αγίζω (ἅγιος) [aor. καθήγισα] 1. posvečujem, darujem, zažigam kadilo (v dar), sežigam. 2. pokopavam.

κορβᾶν, τό indecl. κορβανᾶς, ὁ dar(ilo), cerkveni zaklad NT.

κρατηρίζω (κρατήρ) izlivam pitni dar.

λείβω [Et. libo, are, delibuo, omočiti, kor. (s)leib, kapljati. – aor. act. ἔλειψα, med. ἐλειψάμην]. 1. act. a) storim, da teče (kaplja), prelivam δάκρυα; izlivam, prinašam pitni dar οἶνον; b) mečim, mehčam. 2. med. kapljam, tečem κατὰ τῶν παρειῶν.

λογιότης, ητος, ἡ dar govora, zgovornost.

λοιβή, ἡ (λείβω) ep. poet. pitni dar, pitna daritev.

λουτρόν, τό, ep. λοετρόν pogosto pl. (λούω) 1. kopanje; kopel, kopališče Ὠκεανοῖο v Okeanu, νυμφικόν kopanje (ženina ali neveste) na poročni dan. 2. pitni dar (ki so ga izlivali na grob umrlih), spravna daritev. 3. krst NT.

μαντεία, ion. -τηίη, ἡ, μαντεῖον, τό, ion. -τήιον in μάντευμα, ατος, τό (μαντεύομαι) 1. prorokovanje, dar prorokovanja, proroški duh μαντείας ἔδει, τάδε μαντείας ἄξια πολλῆς zato je treba posebnega proroškega duha, μαντείας δεῖται ὅ τι ποτὲ λέγεις težko je uganiti. 2. prorokba, božji izrek. 3. proročišče.

μαντικός 3 (μάντις) = μαντεῖος; ἡ μαντική (sc. τέχνη) umetnost ali dar prorokovanja, vedeževanje.

μαντοσύνη, ἡ ep. dar ali umetnost prorokovanja, vedeževalstvo.

νομή, ἡ (νέμω) 1. pašnik, paša, (široka) poljana, hrana. 2. živina na paši, čreda. 3. razdelitev, (po)delitev, dar θεοὶ πάσας νομὰς εἶχον so vse dobrote delili. 4. razširjanje πυρός, razjedanje, νομὴν ἔχω razjedam NT.

ξένιος 3 in 2, ion. ξείνιος in ξεινήιος 3 (ξένος) gostoljuben τράπεζα, gostinski, Ζεὺς ξένιος zaščitnik gostov in tujcev; subst. τὸ ξένιον, nav. pl. dar gostu, gostinski dar, pogostitev, καλέω ἐπὶ τὰ ξένια vabim na gostijo, ἐπὶ ξείνια παραλαμβάνω τινά sprejmem koga kot gosta.

παρ-ίστημι [gl. ἵστημι, ep. aor. cj. du. παρστήετον, opt. παρσταίην, pt. παρστάς, pf. inf. παρστάμεναι] I. trans. 1. act. in pass. a) (po)stavim poleg, zraven česa, ob stran, pred kaj, τινά τινι pred sodišče NT, τὰ μέλη dajem svoje ude, θυσίαν dajem v dar NT, dajem na razpolago, izročam NT; ὅπλα postavim tik (poleg) oboroženo vojsko; b) dokazujem, razlagam, opisujem, vzbujam v kom misel, vtepem komu v glavo misel ἐν τῇ γνώμῃ τοῦτο, predočim komu kaj; c) povzročujem, pripravljam, napravljam za kaj τί. 2. med. a) postavljam poleg (zraven) sebe, pripeljem pred se, pridobivam si koga za pomočnika; b) dobivam koga na svojo stran (v svoje roke), spravljam v svojo oblast, podvržem si, osvajam si; s sled. ὥστε vdahnem komu misel, tako ga stiskam, da. II. intr. (aor. 2, pf., plpf. act., sicer med.) postavim se, stopim poleg koga, komu ob stran, približam se, pristopim; pf. stojim ob strani, sem navzoč (pri rokah, prisoten, blizu), τῷ βήματι stojim pred sodnim stolom; τὰ παρεστῶτα sedanje razmere; pos. 1. priskočim na pomoč, pomagam komu. 2. podvržem se, vdam se, prestopim h komu, εἰς γνώμην pridružim se mnenju koga. 3. παρίσταταί μοι obide me, loti se me misel (strah, želja), αἰδὼς παρίσταταί τινι sramežljivost obide koga, začne se sramovati; τεθνάναι βούλεσθαι polasti se me želja po smrti, pride mi na misel δόξα μοι παρεστάθη; παρεστηκὸς ῥᾷον ker jim je sedaj lažje prišlo na misel. 4. a) dogodim se, pojavim se, nastopim, παρεστῶτος θέρους v tekočem letu, τῶν παρεστώτων v sedanjih razmerah, παρίσταμαι τῷ ζωγράφῳ "sedim" slikarju; b) blizu sem, pretim, čakam θάνατος, κακὴ αἴση, τύχαι, συμφορά.

προΐξ skrč. προίξ, προικός [Et. iz πρὸ + kor. siq = roko iztegniti; sor. ἵκω, ἱκέτης] 1. dar, darilo. 2. dota. – adv. προῖκα (acc.), ep. προικός (gen.) zastonj, brezplačno.