Franja

Zadetki iskanja

  • inchmeal [ínčmi:l] prislov
    ped za pedjo, po malem, polagoma
  • in-compositus 3, adv.

    1. nesestavljen, enostaven, enote(re)n: Ambr.

    2. ne lepo in prav sestavljen in urejen, neurejen, nereden, nepravilen, ki ni (se ne vrši) po pravilu ali redu, neumerjen, neroden: Val. Max., Plin. iun., incompositi motūs V. neumetelno gibanje (pri plesu); od tod: inordinatum et incompositum agmen L. neurejena in ne tesno strnjena četa, i. hostes L. brez reda (neurejeno) korakajoč, hostis incomposite veniens L., incomposite fugere Cu. v zmedenem begu; o borilcu: armis incompositus T. (Dial.) ne pravilno držeč; o slogu: Q., Aug., i. versus L.; prim. enalaga: incomposito pede currunt versus Lucili H. tečejo s spotikajočo se nogo = nepravilno, negladko; podobno: horride et incomposite efferre (v govoru) Q. nerodno; o značaju: insipientes, incompositi Vulg. razbrzdani.
  • in-cursō -āre -āvī -ātum (frequ. k incurrere)

    1. (slučajno) zaleteti (zaletavati) se, zadevati se: delphines altis incursant ramis O., (Cyclops) luminis orbus incursat rupibus O.; metaf.: i. oculis Q. v oči priti, srečati, cui nullus alius color incursaverit Plin. z nobeno drugo barvo zmešan.

    2. (kot voj. t. t.: nalašč) zaganjati (zaletavati) se, naskakovati, napadati: iuventus in agmen hostium incursavit L.; tudi trans.: Pl., Amm., nutantem aciem equitatus incursat T., agmen incursatum (vznemirjeno) ab equitibus hostium L.; pren.: i. in amicos atque inimicos Corn. sovražno ravnati z … , incursabit in te dolor Ci. te bo popadla, bo prešla nate; abs.: quodsi febris incursat Cels. če pritisne; occ. vdirati (vdreti) na kako ozemlje, bojevati se po … : Volsinienses agros Romanorum incursavere L., agrum suum ab accolis Gallis incursari L.
  • indagar [g/gu] raziskovati, preiskovati, zasledovati, vprašati po (za)
  • indebitamente avv. nezasluženo; po krivici, krivično; nezakonito
  • in-dēbitus 3 (in [priv.], dēbēre) nezaslužen, ne pripadajoč po pravici, nepristoječ: praemia O., regna V.; adv. indēbitē protipravno, nepristojno, ne tako kakor pristoji, ne iz dolžnosti, nezasluženo: Paul., Eccl.; v enakem pomenu tudi indēbitō: Icti.; subst. indēbitum -ī, n nezasluženo, nepripadajoče: Icti.
  • indegnamente avv.

    1. nezasluženo, po krivem

    2. sramotno, vredno graje
  • indicātīvus 3 (indicāre) (na)znanilen, kazalen: i. modus ali samo subst. indicātīvus -ī, m znanilnik, povedni naklon, indikativ: Don., Prisc.; adv. indicātīvē povedno, v povednem naklonu, po povedi: Prisc.
  • indirectamente posredno, po ovinkih, namigovaje
  • individualizzazione f

    1. individualizacija

    2. ločevanje po lastnostih posameznika, upoštevanje individualnih značilnosti
  • in-equitō -āre jezditi, voziti se po čem, preko česa, proti čemu, z dat.: patentibus campis Fl., horrenti fascino Arn.; z acc.: Aurora caelum inequitabat Ap. se je vozila po nebu = je napočila, Aurora commodum inequitante Ap.; metaf.: alicui inequitare rogati se komu, zasmehovati koga: frustra alicui Arn., philosophiae Macr., tam foedis mysteriis Arn.
  • infistolire, infistolirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ infistolisco)

    1. med. postati fistulozen

    2. pren. iti po zlu
  • Informationsbedürfnis, das, potreba po informiranosti
  • infortunadamente na nesrečo, po nesreči
  • īn-fundō -ere -fūdī -fūsum

    I.

    1. vli(va)ti, (v)suti, (v)sipati v kaj: Cu., Iust., Sen. ph., Iuv., Petr., Cels., Lact., sincerum est nisi vas, quodcumque infundis, acescit H., ceris opus (z medom) infundite Ph. napolnite, infundam tibi poculum H. napolnim ti, sororis filio infudit venenum (sc. in poculum) Ci. je natočil, latices inserto cornu inf. V., faucibus singulos sextarios per cornu (lijak iz roževine) Col., aurum alicui in os Plin., aliquid in naribus, per nares Col. vbrizgniti (brizgati v ...), cinis in aurem infusus Plin., vino infusus Macr. pijan; med.: infuso humore mitescere Cu. s tem da vteka, Oceanus infusus in multos sinus Plin., maria infusa terrae Plin., amnis litori infusus Mel.

    2. metaf. vli(va)ti, (na)polniti kaj s čim, (raz)širiti po čem: in aures orationem inf. Ci. kapati v, aliquid eiusmodi auribus eius inf. Amm., id patulis imperatoris auribus Amm., ex his quae didicit aliqua magorum sensibus Amm., per aures nunc voce nunc pectine cantum Sil., vitiosi principos vitia infundunt in civitatem Ci.; med. teči v, doteči (dotekati), priteči (pritekati), vdreti (vdirati), (pri)valiti se v kaj: populus circo infusus V., hinc agmina infusa in Graeciam Cu., infusa per artus mens V. razširjena, animus infusus in mundo Ci., homines humiliores in alienum genus infunduntur Ci. se vrivajo. —

    II.

    1. polivati, razli(va)ti: nimbum desuper infundam V., humeris infundere rores V., cera infusa tabellis O., merum super altaria Suet.

    2. pren. (o stvareh, snoveh) nasuti, obsuti, posuti, razsuti (razsipati): iumentis hordea Iuv., pulverem Cat., nix infusa V., margaritas mare litoribus infundit Cu. meče bisere na obrežje, jo posiplje z biseri, sagittas infundere ratibus Cu. obsuti s puščicami, humeris infusa capillos O. z lasmi, ki se spuščajo po ramah; med. razli(va)ti se = razprostreti (razsprostirati) se: iam sole infuso V. že je bilo sonce razlilo svojo svetlobo, cum sol in aliquem clausum locum infusus est Sen. ph. je prodrlo, tepor solis infusi Plin. iun.; occ. (kakor „razlit“) ležati: coniugis infusus gremio V. ali collo infusa mariti (amantis) O. ovit(a) okrog vratu.
  • ingenerate [indžénərit] pridevnik
    ki ni ustvarjen, ki je sam po sebi
  • inhabitiveness [inhǽbitivnis] samostalnik
    nagon po naselitvi
  • in-hālō -āre -āvī -ātum

    I. intr.

    1. dahniti (dihati) v (na) kaj: cerae Lact.

    2. dišati po čem inhalantes horti floribus Ambr. —

    II. trans.

    1. nadihniti (nadihati) kaj: aliquid Ap.

    2. zahukati v koga: cum isto ore foetido deterrimam nobis popinam (duh po užitih jedeh) inhalasses Ci.; metaf. čarobno nadahniti: lapillis inhalatis Ap.
  • inhaltlich vsebinski, po vsebini
  • inherently [inhíərəntli] prislov
    po naravi, po bistvu, samo po sebi