Franja

dúh esprit moški spol , génie moški spol , intellect moški spol ; (prikazen) fantôme moški spol , revenant moški spol , spectre moški spol ; (vonj) odeur ženski spol

sv. Duh (religija) le Saint-Esprit (ali l'Esprit-Saint)
prisotnost duha présence ženski spol d'esprit
duh časa esprit du temps (ali de l'époque, du siècle)
klicati duhove évoquer les esprits
ni duha ne sluha o njem il a disparu sans laisser de traces
to ima duh po česnu (po zažganem, prismojenem) ça sent l'ail (le brûlé)
duh po potu odeur ženski spol
de sueur
prijeten duh odeur ženski spol agréable, senteur ženski spol, parfum moški spol
duh po trohnobi odeur ženski spol de pourri (ali de renfermé, de moisi)
imeti duh iz ust sentir de la bouche, avoir mauvaise haleine, familiarno repousser du goulot
to vino ima duh (diši) po sodu ce vin sent le tonneau
ustvarjalni duh génie moški spol, esprit moški spol créateur

dùhān -ána m, dùvān -ána m (t. duhan, ar.) tobak: listovi -a se podvrgavaju fermentaciji; duhan se preraduje u cigarete, cigare i burmut; ne vrijedi, vredi ni lule -a ni vreden piškavega oreha

dúhati to smell; to scent

dúhati, da nekaj ni v redu, dúhati nevarnost ipd. to smell a rat

dulvèdū (t. dujulmak): ja mu govorim, a on ni u dulvedu njemu pa še mar ni

dum (osnovna obl. *dom iz zaimkove osnove do; dum tedaj)

I. adv. kot naslonka

1. še: nondum Ci., V. ali hauddum L. še ne, necdum L. ali nequedum Ci. in še ne, nihildum Ci., L. še nič, nullusdum, nulladum, nullumdum Ci. še noben, še nobena, še nobeno, vixdum Ci. komaj še, nēdum nikakor ne.

2. za imp. in interj. = vendar, no: adesdum Ter. ostani vendar še tu, abidum, cedodum, dicdum, facitodum Ter., ehodum Ter. poslušaj vendar, circumspicedum, iubedum, memoradum, tacedum, tangedum Pl., manedum Pl., Ter., Plin. iun., agedum Pl., Ter., Ci., L. idr. ali agitedum L.

3. s quī: quīdum? Ter. kako vendar?

4. = tedaj v zvezi s prīmum: prīmumdum.

II. conj.

1. v temporalnih stavkih, klas. z indikativom, v odvisnem govoru in notranje odvisnih stavkih s konjunktivom;
a) (označuje le istodobnost dveh dejanj) medtem ko, vtem ko, ko: dum moliuntur, tum conantur, annus est Ter., petam a vobis, ut me, dum de his singulis disputo iudiciis, attente audiatis Ci., dum tu sectaris apros, ego retia servo V. (prim. H. Epist. II, 1, 190). V pripovedovanju α) z ind. praesentis historici: haec dum Romae geruntur, Quinctius interea … de saltu … a servis communibus vi detruditur Ci., dum haec in his locis geruntur, Cassivellaunus nuntios mittit C., dum ea conquiruntur et conferuntur, … hominum milia VI … ad Rhenum … contenderunt C., dum haec apud Hellespontum geruntur, Perdiccas interficitur N., dum ea Romani parant consultantque, iam Saguntum oppugnabatur L., dum obequitat moenibus, sagittā ictus cepit tamen oppidum Cu. β) z ind. pf.: qui (Murena) … , dum … in hunc ascendere gradum dignitatis conatus est, venit in periculum, ne … Ci., dum imperium munire studuit, nulli pepercit N. Z ind. impf. klas. označuje le trajanje in ponavljajoče se dejanje: dum is in aliis rebus erat occupatus, … erant interea, qui suis vulneribus mederentur Ci., quae divina res dum conficiebatur, quaesivit a me, … N., dum haec in Apulia gerebantur, altero exercitu Samnites … urbem non tenuerunt L. Po L. se dum v pripovedovanju veže z indikativom in konjunktivom impf.: dum ea in Samnio gerebantur, Romanis in Etruria bellum concitur L., dum intentus in eum se rex totus averteret, alter elatam securim in caput deiecit L. Redko se veže z ind. plpf.: dum oculos animosque hostium certamen averterat, capitur murus L. V odvisnem govoru in notranje odvisnih (finalnih) stavkih stoji konjunktiv: ne consul Catilina fieret, dum tu accusationem comparares Ci., eius pontis, dum ipse abesset, custodes reliquit principes N., conspici, dum tale facinus faceret, properabat S., dum alii Vespasianum, alii Vitellium foveant, patere locum adversus utrumque T.; izjemoma stoji v tem primeru tudi ind. (pr.): id te sollerti furtim, dum traditur, astu subposita cepisse manu O., Piso oravit, ut traditis armis maneret in castello, dum Caesar … consulitur T.; (prim. T. Annal. XIII, 15).
b) (z ind. vseh časov označuje istodobnost in sočasnost dveh dejanj) dokler = tako dolgo, kakor: hoc feci, dum licuit Ci., quem tamen esse natum … haec civitas, dum erit, laetabitur Ci., dum civitas erit, iudicia fient Ci., fuit Lacedaemoniorum gens fortis, dum Lycurgi leges vigebant Ci., dum longius aberant Galli, plus multitudine telorum proficiebant C., Numidae tantum modo remorati; dum in elephantis auxilium putant (praesens historicum) S., dum res sinit, tua corrige vota O. (prim. V. Aen. I, 607); pesn.: dum loquor, amplexa est terra artus O. ne dlje, kakor to pripovedujem.
c) α) (če se izraža samo časovno razmerje, se veže z ind.) dokler ne: ego opperior, dum ista cognosco Ci. ep., ea mansit in condicione … usque ad eum finem, dum iudices reiecti sunt Ci., Tityre, dum redeo … , pasce capellas V., moenia ponet, tertia dum Latio regnantem viderit aetas V.; s historičnim prezentom: tantum ibi moratus, dum milites ad praedam discurrunt L., dum venit, cantat avenis O. β) (če je dejanje nameravano ali pričakovano, stoji konjunktiv) dokler ne bi, da bi medtem: ut spatium intercedere posset, dum milites … convenirent C., Caesar non exspectandum sibi statuit, dum … in Santonos Helvetii pervenirent C., differant in tempus aliud, dum defervescat ira Ci., multa quoque et bello passus, dum conderet urbem V. dokler ni (kakor je nameraval) ustanovil mesta, quippe qui moram temporis quaererent, dum Hannibal in Africam traiceret L.

2. (kot pogojna članica v kondicionalnih želelnih stavkih) če le, da le, samo če, samo da, s konjunktivom (pogosto se krepi z modo, dum modo, dummodo): Kom. idr., oderint, dum metuant Acc. ap. Ci., Sen. ph., Suet., licet lascivire, dum nihil metuans Ci., qui vel ipse sese in cruciatum dari cuperet, dum de patris morte quaereretur Ci., decere illos reliquum laborem aequo animo pati, dum pro civibus suis … poenas caperent S., dum patiar modo Ter., magno me metu liberabis, dum modo inter me atque te murus intersit Ci.; tudi brez glagola: ea … sequentes tantum modo, … dum sine adsensu Ci., parĕre intacto, dummodo casta, viro O., quomodo et similitudine, dum brevi, … utemur interim Q.; dum ne če le ne, da le ne, samo da ne: Kom., Ca., Ci. ep., Cosanis … mille (coloni) adscribi iussi, dum ne quis in eo numero esset, qui … L., unum elige, dum ne sit in omnibus unus O., patiare licet, dum ne contempta relinquar O.; v istem pomenu tudi dummodo ne: recte genus hoc numerorum, dummodo ne continui sint, in orationis laude ponitur Ci.

dupondius (dupundius, dipondius, dipundius) 3 (= duo asses pondo)

1. kot kovanec, vreden dva asa, dupondij (dupundij, dipondij, dipundij), dva asa: Varr., G., Prisc., Ambr., Hier., Vulg., si dupondius tuus ageretur Ci. ko bi šlo za dupondij tvojega premoženja, cum coepi, matrem meam dupundii non facio Petr. mi ni dosti do lastne matere; svoje lastne matere ne poznam, numera mapalia; nemo dupondii evadet Petr. nobeden, ki iz njih pride, ni kaj prida.

2. kot dolžinska mera = dva čevlja: Col. — Soobl. dupondium -iī, n: po Varr.

Durchkommen, das, es gibt kein Durchkommen tu ni mogoče priti skozi

dūrō -āre -āvī -ātum

I. trans.

1. trditi, strditi (strjevati), otrditi: Hyg., Cels., Lucr., Lucan., Col., Mel., Plin., Ap., caementa non calce durata erant L. niso bili … v trdo maso spojeni, hastae igne duratae Cu., d. lignum igni Cu., duratae solo nives H., duratur cortice pellis O. se strdi v skorjo, d. ossa in scopulos O., durataeque cuti (trdi koži) squamas increscere sentit O., duratus frigore pontus O. zamrzlo; pesn.: aerea saecula duravit Iuppiter ferro H. bronasto dobo je Jupiter strdil v železno; occ.
a) sušiti, osušiti, posušiti, presušiti, (s)pražiti: coria durata calore Lucr., d. terram V., rectius Albanam fumo duraveris uvam H., mollitam (Cererem) manu duret in foco ignis O. speci, pisces sole durati Cu., durati muriā pisces Q. presoljene.
b) zgostiti (zgoščati): caelestis aqua salibus durata Col.; od tod: (lactis) partem liquefacta coagula durant O. zgoščajo, sesirijo, corpus d. Cels. povzročiti zapeko.

2. pren. utrditi (utrjevati), navaditi (navajati), privaditi (privajati) na napor, delo idr.: opere in duro membra manusque Lucr., hoc se labore durant homines adulescentes C., humeros ad volnera durat V., simul ac duraverit aetas membra animumque tuum H., ab duratis usu armorum … pulsi L., exercitum in tectis habuit, adversus omnia humana mala saepe ac diu duratum L., exercitus duratus omnium rerum patientiā L., exercitum crebris expeditionibus d. Vell., d. mentem T.; occ.
a) otopiti, neobčutljivega narediti (delati): tot … durati bellis L., d. ingenia Cu., etiam ad plagas durabitur Q. postal bo neobčutljiv tudi za … , ad omne facinus duratus T.
b) med. durari otrdeti = ustaliti se: vitia … inemendabili in posterum pravitate durantur Q.

— II. intr.

1.
a) sušiti se: dum durare solum … coeperit V.
b) (s)trditi se, otrdeti: quasi ferrum aut lapis durat Enn. fr., lento misere durantia tabo viscera Sil.

2. pren. otrdeti, otopeti, brezsrčen posta(ja)ti, zakrkniti: cuius tam crudeles manus in hoc supplicium durassent Petr., non durat ultra poenam abdicationis Q., in nullius umquam suorum necem duravit T. njegova trdosrčnost ni nikoli pripeljala tako daleč, da bi dal usmrtiti katerega od svojcev, credente nullo usque ad caedem eius duratura filii odia T. da bo sinovo sovraštvo tako trdo, da bi pripeljalo do umora (matere).

— III.

1.
a) intr. vztrajati, osta(ja)ti, obsta(ja)ti: durare nequeo in aedibus Pl., non hic quisquam d. potest Ter., durate et vosmet rebus servate secundis V. (prim.: durarent secundisque se rebus servarent Augustus ap. Suet.), saevoque gelu duramus et undis V., in opere ac labore … sub pellibus d. L., nec durari extra tecta poterat L., d. unam hiemem in castris L., d. diem, horam H., his ego non horam possum d. querelis Pr., d. sub Iove O., in eodem habitu corporis Cu., in sudata veste durandum Q., durandum est, quia coepimus Q., d. in obsequio T.; za zanikanim glagolom stoji tudi quin = ne strpeti (vzdržati), da ne bi: nequeo durare, quin ego erum accusem meum Pl., nec durare valuit, quin de condicionibus … tractaret Suet.; z inf.: Petr. (41, 2), ut vivere durent Lucan., Romuleis durastis … succedere muris Sil., miranti durarunt prodere Poeno Sil.
b) trans. prebiti (prebijati, prebivati), presta(ja)ti, (pre)trpeti, prenesti (prenašati): quemvis d. laborem V., vix durare carinae possunt imperiosius aequor H., d. quascumque vias Stat., siccitatem et ventos Pall.

2. occ.
a) trajati, trpeti, (še) obsta(ja)ti, (še) biti, (o osebah) živeti: Pl., Vell., Plin., Suet., non omnem possit durare per aevom Lucr., penuriā mulierem hominis aetatem duratura magnitudo erat L. bi bila le en (človeški) rod obstajala, durat simulacrum V., Troiā durante O. dokler je bila Troja, haec moles inviolata durat Cu., sapor durat Q., durat prope in infinitum (memoria) Q., ad posteros virtus durabit Q., adhuc honor studiis durat Plin. iun., qui nostram ad iuventam duraverunt T.; durant … colles T. se nepretrgoma vlečejo.
b) trajati = držati se: uti (oleae) diutissime durent Ca., hoc vinum durabit usque ad solstitium Ca., sorba in arido facile durare Varr., totidem durare per annos V. (o vinu), d. in tanto terrae rigore Cu. (o drevju), ova muriā tepefacta durant Col.

dúša soul; (duh) spirit; ghost; figurativno mind

600 dúš (prebivalcev) 600 souls
dobra dúša a good soul, a good fellow
pokojna dúša departed soul
sorodna dúša congenial soul, kindred spirit
neumrljivost dúše religija immortality of the soul
rešitev dúše religija salvation of the soul
preseljevanje dúš transmigration of souls, metempsychosis
z dúšo in telesom with all one's heart and soul, wholeheartedly
iz vse dúše, z vso dúšo with all one's heart
(vseh) vernih dúš dan religija All Souls' Day
iz globine moje dúše from the depths of my soul
pri moji dúši! (up)on my soul!, by my soul
iz (do) dna svoje dúše from (to) the bottom of one's heart
v globini moje dúše in my heart of hearts
dúša in srcé česa the life and soul of something
v dnu svoje dúše in one's innermost soul
biti eno srce in ena dúša to be of one heart and mind
on je plemenita dúša he is a generous soul, he is a noble-minded person
biti komu vdan z dúšo in telesom to be devoted body and soul to someone
on je prava dúša podjetja he is the very soul of the enterprise
žive dúše ni bilo tam not a living soul was there
žive dúše ni na ulici there is not a soul in the street
on je dobra dúša he is a good old soul
dúša me boli it grieves me to the very heart
nekaj imam, nekaj mi leži na dúši something preys upon my mind
izdihniti dúšo to give up, to yield up the ghost, to draw one's last breath
sramovati se v dno svoje dúše to be deeply ashamed (of)
to mi teži dúšo that weighs heavily upon me
vso svojo dúšo vložiti v delo to put one's whole heart into one's work
žive dúše ne vidim I do not see a single soul
žive dúše ni bilo videti there wasn't a soul to be seen
povedati, kar nam leži na dúši pogovorno to say one's piece

dúša âme ženski spol , esprit moški spol ; (pri avtom., kolesu) chambre ženski spol à air

duša za nogometno žogo vessie ženski spol de ballon de football
dobra duša une bonne âme, familiarno une bonne pâte (d'homme), un brave type
kramarska duša âme mesquine, esprit mercantile
poštena duša un brave homme, une brave femme, un bon bougre (ali diable)
suženjska duša âme servile
verne duše le Jour (ali la Fête) des morts (ali des trépassés)
pri moji duši par (ali sur) ma foi, foi ženski spol d'honnête homme
z dušo in telesom corps et âme
ni bilo žive duše il n'y avait pas âme qui vive, familiarno il n'y avait pas un chat
to mi leži na duši cela me pèse sur le cœur
z vso dušo ljubiti aimer de toute son âme

dúša (-e) f

1. rel. anima, animo:
človek ima telo in dušo l'uomo ha un corpo e un'anima
skrbeti za dušo aver cura della propria anima
pog. (kot podkrepitev) pri moji duši, da ni res lo giuro sull'anima mia che non è vero
pren. tekel je, da bi kmalu dušo spustil correva a perdifiato
pog. trpeti kot duše v vicah soffrire come un'anima dannata

2. (čustveno-moralna stran človeka) anima; psiche:
občutek krivde mu teži dušo un senso di colpa gli pesa sull'anima
značilnosti ženske duše le caratteristiche dell'anima femminile
človek dobre duše una buon'anima
lepa duša anima bella
pesniška duša anima poetica
slovanska duša l'anima slava
v dno duše se je čutil ponižanega si sentì umiliato nel profondo dell'anima

3. (oseba, človek sploh) knjiž. anima:
mesto šteje desettisoč duš una cittadina di diecimila anime
pren. žive duše ne videti non vedere anima viva
živi duši ne povedati non dirlo a nessuno

4. (najpomembnejši del, člen) anima:
duša akcije l'anima dell'impresa

5. (osrednji del) anima:
žica z jekleno dušo l'anima di una forma metallica

6. (priprava pri svetilki na olje) lucignolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
iz vse duše con tutta l'anima
stresti si kaj z duše togliersi un peso dall'anima
ležati na duši gravare l'anima, tormentare
biti pri duši piacere
biti komu hudo, tesno pri duši stare in pena
z dušo in telesom anima e corpo
eno srce in ena duša due cuori e un'anima sola
izpustiti dušo rendere l'anima a Dio
komu pihati na dušo fare la corte a qcn.; lavorarsi qcn.
črna duša anima nera
komaj se ga duša drži tiene l'anima coi denti
gnati se za čim kot hudič za grešno dušo dannarsi l'anima per qcs.
privezati si dušo prendere un boccone, bere un bicchierino
predati se čemu z dušo in telesom buttarsi in qcs. anima e corpo
vpiti kakor grešna duša urlare come un'anima dannata, come un ossesso
lahko greste mirne duše può andarsene tranquillo

dúša alma f

dobra duša (fig) buena persona f; alma de Dios
pri moji duši! ¡por mi alma!
z vso dušo con toda el alma
z dušo in telesom con alma y vida
kraj z 2000 dušami un pueblo de dos mil almas
verne duše (rel) día m de (los Fieles) Difuntos, día m de las Animas
X. je duša podjetja fulano es el alma de la empresa
žive duše ni (tu) no hay un alma viviente
žive duše ni videti na ulicah no se ve alma viviente por las calles
izdihniti dušo entregar el alma (a Dios)

dùšek m (t. došek)
1. orientalska volnena blazina, namesto evropske žimnice
2. blazina: sjesti u -e kočije
3. ne može se carstvo zadobiti na -u sve duvan pušeći brez truda in žrtev ni uspeha

dva dve two

po dva, po dve in pairs, by twos
stran dve page two
dve in pet je sedem two and five make (ali are) seven
tako gotovo, kot je dve in dve štiri as sure as eggs is eggs
to me je stalo dva funta in dva penija this cost me two pound, twopence
ura je ravnokar odbila dve the clock has just struck two
pred dvema dnevoma two days ago
ne najdeš dveh takih, kot je on! you won't find anybody to match him!
otrok še ni dve leti star the child is not two yet
iti po dva in dva (v parih) to go in pairs (ali two by two)
hoditi v gručah po dva in tri to walk in twos and threes
za prepir sta potrebna dva it takes two to make a quarrel

dvájset twenty; score

kupujem jajca po dvájset naenkrat I buy eggs by the score
dvájset let je star he is twenty (years old)
ni še dvájset let star he is still in his teens, he is not yet out of his teens

dvom [ó] moški spol (-a …) der Zweifel (o über)
dvom o samem sebi Selbstzweifel
v primeru dvoma im Zweifelsfall
verski dvom der Glaubenszweifel
brez dvoma zweifellos, ohne Zweifel, ohne Frage
ni dvoma o X X steht außer Zweifel, X steht außer Frage, es herrscht kein Zweifel über X
izražati dvom(e) o (etwas) anzweifeln
biti v dvomu Zweifel haben
ne puščati dvoma keine Zweifel lassen
puščati v dvomu im Zweifel lassen

dvóm doubt

brez dvóma without (any) doubt, undoubtedly, doubtless; certainly, surely; beyond a doubt, unquestionably
brez dvóma no doubt!
nad vsakim dvómom beyond all doubt, past all doubt
najmanjši dvóm the slightest doubt
ni dvóma, da... there is no doubt that..., it is beyond all doubt that...
ni najmanjšega dvóma, da... there is no doubt whatever that...
ni nobenega dvóma, da... there is no doubt (that)..., there can be no doubt (that)...
ni dvóma, da bo plačal there is no doubt he will pay, there is no question (but) that he will pay
noben dvóm ni na mestu there is no room for doubt
sem (malo) v dvomih, kaj narediti I am in some doubt as to what to do
biti v dvómu to be doubtful (glede of)
pojavil se je, nastal je dvóm če... doubt arose as to whether...
to je brez dvóma res that is doubtless true
brez najmanjšega dvóma without the shadow of a doubt
za pomiritev majhnih dvómov to settle some minor qualms

dvóm ali dvòm doute moški spol ; incertitude ženski spol

v dvomu dans le doute, en cas de doute
brez dvoma sans doute
brez vsakršnega dvoma sans aucun (ali nul) doute, indubitablement, incontestablement, à coup sûr
ni dvoma o tem il n'y a pas de doute à ce sujet, cela est hors de doute, c'est indubitable
to je izven vsakega dvoma il n'y a pas l'ombre d'un doute à ce sujet
pustiti koga v dvomu laisser quelqu'un en doute (ali dans le doute, dans l'incertitude) au sujet de

dvóm (-a) m dubbio; incertezza, perplessità, esitazione;
dvomi ga mučijo, obhajajo è tormentato, assalito dai dubbi
rahel dvom se ga loteva è preso da un dubbio
znebiti se dvomov, pregnati dvome liberarsi dei dubbi
dogodek, ki zbuja dvome o čem fatto che induce a dubitare di
filoz. metodični dvom dubbio metodico
verski dvomi dubbi di natura religiosa
ni dvoma, brez vsakega dvoma senza dubbio, indubbiamente

dvóm duda f ; incertidumbre f

brez dvoma sin duda (alguna), indudablemente
upravičen dvom duda justificada
biti v dvomih estar en duda, dudar
ni dvoma, da ... no hay (ali no cabe) duda que...
ni nobenega dvoma es (ali está) fuera de toda duda
ne dopuščati nobenega dvoma no dejar lugar a dudas
imeti dvome glede (o) tener (ali abrigar) dudas sobre
pustiti v dvomu dejar en la duda (ali en la incertidumbre)
razpršiti komu dvome desvanecer las dudas de alg, fam sacar de dudas a alg