nèzamúden -dna -o brz, ne kasneći: nezamuden korak
nezanesljív sur qui (ali quoi) on ne peut compter, à qui on ne peut se fier, peu sûr, incertain ; (netočen) inexact ; (dvomljiv) douteux ; (spomin) infidèle
nezaželén qu'on ne souhaitait pas, dont on se serait bien passé, indésirable; importun, qui tombe mal, qui arrive mal à propos
nezbùnljiv -a -o ki se ne da zbegati: u opširnim raspravama bio je nezbunljiv
nèzgrešijív -a -o
1. nepromašiv, koji ne promaši: nezgrešijiv strelec; -a puška
2. nepromašiv, koji se ne može promašiti, propustiti, previdjeti (-de-): nezgrešijiv obraz
nèznadoša m ekspr. kdor se dela, kot da ničesar ne ve: prema sveznalim sofistima stoji neznadoša Sokrat
nèzrelicē prisl.
1. ne oziraje se: pobjegao je nezrelice pobegnil je, ne da bi se utegnil ozirati
2. neopazno, po tihem: uzeo je šešir nezrelice
nezvenljív qui ne se flétrit (ali fane) pas, durable, impérissable
neživljênjski qui ne connaît rien de la vie; étranger au monde, sans expérience du monde, naïf
ni
1. ist nicht ➞ → biti; v nikalnih stavkih z drugo nikalnico: ist (nihče/nič/nikjer ni … niemand/ nichts/nirgends ist …)
2.
ni, ni bilo koga, česa: (ne obstoji/ni obstajal) (jemand/etwas) gibt/gab es nicht (še ni gibt es noch nicht; ni več gibt es nicht mehr; sploh/nikoli ni bilo hat es überhaupt nicht/nie gegeben)
ne bo: es wird nie geben; prireditve ni bilo/ ne bo: (die Veranstaltung) hat nicht stattgefunden/wird nicht stattfinden; ki/razen: es gibt keinen/keine X, (der/die/außer)
3.
ni, ni bilo koga: (ni (bil) navzoč) njega/nje/strica Petra … ni (bilo) tu/v dvorani/v Trstu/doma (er/sie/Onkel Peter) ist/war nicht hier/im Saal/in Triest/zuhause
njih/sester/ njiju ni (bilo) sie/die Schwestern/sie beide sind/ waren nicht (da/zuhause …) (koga) še ni/ni več (jemand) ist noch nicht/nicht mehr da
4. koga: (ni prišel) strica (še) ni (der Onkel) ist (noch) nicht gekommen; strica ne bo (der Onkel) wird nicht kommen
5.
ni govora! kommt nicht in Frage!
ni primere! kein Vergleich!
| ➞ → treba
ni1 avv. iron., šalj. niti da niti ne:
sì o no? - ni da ali ne? - niti da niti ne
ni in ne, niti; ali
ni tú siquiera niti ti ne
sin más ni más nenadoma, naenkrat
sin miedo ni vergüenza brez strahu ali sramu
¡ni soñarlo¡ ¡ni por pienso! še v sanjah ne!
¡ni que fuera un loco! bi moral biti nor!
¿para qué quieres ni dinero ni libros¿ čemu hočeš denar ali knjige?
nī, stlat. nei, adv. in conj.
I.
1. star. soobl. za nē v velelnih in finalnih stavkih = ne, da ne (bi): nei quis Bacanal habuisse velit Vetus Ictus., ni quid tibi hinc in spem referas Pl., ni mala, ni stulta sis, ni indomita imposque animi Pl., caveto, ni quam materiem doles Ca. fr., vinum aliudque quid ni laudato Varr. ap. Non., Numa constituit, ut pisces qui squamosi non essent, ni pollucerent, parsimonia commentus, ut convivia publica et privata cenaeque ad pulvinaria facilius compararentur, ni qui ad polluctum emerent Cassius Hemina ap. Plin., iussa monent Heleni … ni teneant cursus V., qua (sc. lege) quondam edicta flemus uterque diu, ni nos divideret Pr.
2. v zvezah nīmīrum (= ne id mirum … videatur) ni čudno, nič čudnega, seveda, kajpada in quidnī (tudi v tmezi quid … nī Ter., Cat.) zakaj ne, kako (ne) bi a) v odgovorih ali b) v podkrepitev kake trditve ali c) iron. = kaj še, kajpada; poklas. tudi v zvezi z nōn: quidni non timeat Sen. ph. = gotovo se boji; gl. nīmīrum in quidnī. —
II. = sī non (ne = nisi) nikalni veznik v kondicionalnih stavkih z ind. in cj. če ne, ko ne, ko ne (bi): ni metus ulla tenet virtutem, rite quiescunt Enn. ap. Non., ni offerumentas habebis pluris in tergo tuo quam ulla navis longa clavos, tum ego ero mendacissumus Pl., dicerem, ni vererer, ne ex eventis fingere viderer Ci. ep., sponsionem fecisset, ni vir bonus esset Ci., timebat iram senati, ni paruisset S., omina ni repetant Argis numenque reducant V., ni tua custodis, avidus haec auferet heres H., plures cecidissem, ni nox proelia intervenisset L., caduceatorem praemisit (sc. Alexander), qui denuntiaret, ni dederent, ipsos ultima esse passuros Cu. Poseb.
1. pri krepkejših trditvah, pri prepričevanju, grožnjah in rotenju: perii hercle hodie, ni hunc a te abigo Pl., quod ni ita se haberet, nec iustitiae ullus esset nec bonitati locus Ci., moriar, ni puto te malle a Caesare consuli Ci. ep., regna ipsa Latini, ni fatentur, eruam V., excidium minitans, ni causam suam dissociarent T.; dalje v reklih
a) mirum ni čudno bi bilo, ko ne bi: mirum, ni domi est Ter. čudno bi bilo, ko bi ne bil doma = gotovo je doma, mirum ni cantem Nov. ap. Ci. naj mar še pojem.
b) (kot vrinjeni stavek) ni fallor če se ne motim: O., Sen. ph. in pozni pisci.
2. Kot jur. izraz pri pogodbah, ukrepih, stavah, obljubah, toda le, če se navajajo v odvisnem govoru: sponsionem facere cum lictore, ni furtis quaestum faceret Ci., sic se iterum ac saepius iudicem illi ferre, ni vindicias ab libertate in servitutem dederit L.; tako tudi: ni … nīve (gl. nīve) Pl., si … nive … nive Pl., tum illud „sive nive“ inrident Ci.; kot fil. t. t. sīve (gl. sīve) nīve: per istud philosophiae „sive nive“ Sen. ph. — Nī (nenavadno) = nisi quod le da: poterantque miserandi homines ad crudele supplicium ducti Christianorum adiumento defendi, ni Georgi odio omnes indiscrete flagrabant Amm.
nichtberufstätig ki ne dela poklicno
nichteinverständlich ne sporazumen; brez sporazuma
Nichttänzer, der, neplesalec, človek, ki ne zna plesati
Nichtwähler, der, nevolilec; oseba, ki ne voli/ni volila
nicidecúm adv. nikakor, sploh ne, kje pa
ničprída ž
1. nevaljalac, nevaljanac: s to -o nočem imeti opravka
2. lufter, muktaš, badavadžija, čovjek koji ništa ne radi
ničvréden -dna -o
1. nikakav, ništav, ništavan, koji ništa ne vrijedi (vre-): ničvreden denar
2. nevaljao: -i ljudje