Franja

Zadetki iskanja

  • sténa (-e) f

    1. parete; muro:
    postaviti, sezidati steno alzare una parete
    obesiti sliko na steno appendere il quadro alla parete
    ometati steno intonacare la parete
    pobeliti steno scialbare, pitturare la parete
    čelna stena facciata
    notranje, zunanje stene hiše i muri, le pareti interne, esterne della casa
    predelna stena parete divisoria
    španska stena paravento
    stena iz desk tavolato
    stena med oknoma trumeau

    2. ekst. parete:
    stene pohištva le pareti dei mobili
    anat. trebušna stena parete addominale

    3. alp. parete:
    severna stena Triglava la parete nord del Triglav (Tricorno)

    4. pren. (kar onemogoča sodelovanje) muro, silenzio:
    stena nerazumevanja un muro d'incomprensione
    stena predsodkov un muro di pregiudizi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. tukaj imajo stene ušesa qui i muri parlano, anche i muri hanno orecchi
    pren. pritisniti koga ob steno mettere qcn. con le spalle al muro
    pren. govoriti gluhim stenam parlare al muro
    pren. živeti med štirimi stenami vivere fra quattro muri
    biti (kot) bob ob steno essere inutile
    čeb. medcelična stena membrana cellulare
    zool. rožena stena quarto (dello zoccolo)
    bot. stena plodnice parete dell'ovario
  • stenografírati taquigrafiar; estenografiar

    stenografirati po nareku taquigrafiar al dictado
  • stík (-a) m

    1. contatto:
    stik med žicama contatto tra due fili
    prepovedati stik z bolnikom proibire qualsiasi contatto col malato

    2. (mesto, kjer se stika) punto di contatto

    3. elektr. contatto; circuito:
    prekiniti stik interrompere il contatto
    kratki stik corto circuito

    4. contatto, rapporto, relazione; incontro:
    gospodarski, kulturni, politični stiki rapporti economici, culturali, politici
    biti s kom v osebnih, poslovnih avere rapporti personali, d'affari con qcn.
    biti s kom v pismenih stikih essere in rapporto epistolare, in corrispondenza con qcn.
    vtisi ob prvem stiku impressioni riportate al primo incontro

    5. lit.
    polni stik rima
    samoglasniški stik assonanza
    soglasniški stik allitterazione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    imeti radarski stik avere un collegamento radar
    biti v tesnem stiku s kom, čim essere in stretto rapporto con qcn.
    priti v stik s kom, čim imparare a conoscere qcn., qcs.
    biti v stiku essere a contatto con
    voj. stik s sovražnikom agganciamento
  • stíl estilo m

    v stilu (od) al estilo (de)
    v velikem stilu en gran escala
    časnikarski stil estilo periodístico
    pisemski stil estilo epistolar
    bočni (mešani, prosti, metuljček) stil plavanja estilo (de natación) a la marinera (mixto, libre, mariposa)
    arabski (gotski, romanski, renesančni) stil estilo árabe (gótico, románico, renacimiento)
  • stískanje (-a) n pressatura, torchiatura, spremitura; schiacciamento, stringimento; stretta, ekst. lesina, spilorceria; fiz. compressione:
    stiskanje rok stretta di mano
    stiskanje grozdja pressatura, torchiatura dell'uva, ammostatura
    stiskanje pri srcu stringimento al cuore
    med. hemostatsko stiskanje compressione emostatica
    fiz. stiskanje plinov compressione dei gas
  • stískati1 (-am) | stísniti (-em)

    A) imperf., perf.

    1. stringere, tenere stretto, comprimere, tirare:
    stiskati koga na prsi stringere qcn. al petto
    stiskati ustnice, zobe stringere le labbra, i denti
    stiskati pas tirare la cinghia

    2. comprimere, spremere, torchiare; pigiare:
    stiskati grozdje pigiare l'uva
    stiskati olje spremere, torchiare l'olio
    stiskati limono spremere il limone
    stiskati seno, slamo v bale rimballare il fieno, la paglia
    stiskati v primež ammorsare

    3. pren. opprimere, gravare, schiacciare:
    stiskati z davki gravare con le imposte

    4. pren. (povzročiti topo bolečino) stringere:
    pri srcu ga stiska si sente stringere il cuore

    5. pren. lesinare, risparmiare:
    stiskati pri hrani risparmiare sul cibo

    6. pog. (povzročiti, da kdo umre) colpire, cogliere:
    stisnil ga je infarkt è stato colto da infarto

    7. pog. stisniti jo svignarsela, battersela, tagliare la corda
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. skrivaj stiskati figo di nascosto fare le corna
    pren. stiskati mošnjo tirare i cordoni della borsa
    pog. pod vrhom ga je stisnilo un po' sotto la cima è crollato dalla fatica
    stisniti denar za kaj racimolare i soldi per qcs.
    stisniti zadnji izpit superare l'ultimo esame
    stisniti rep med noge andarsene con la coda fra le gambe
    stisniti zobe stringere i denti, sopportare
    stisniti zahvalo iz sebe barbugliare due parole di ringraziamento

    B) stískati se (-am se) | stísniti se (-em se) imperf., perf. refl.

    1. nascondersi, accucciarsi:
    stiskati se v kot incantucciarsi

    2. stringersi, pigiarsi, accalcarsi

    3. (preriniti se) infilarsi, farsi largo (tra)
  • stísnjen (-a -o) adj. stretto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    narediti kaj s stisnjenimi zobmi fare qcs. a denti stretti, controvoglia, obtorto collo
    pren. stisnjen ob tla messo con le spalle al muro
    jeklenka s stisnjenim plinom bombola di gas compresso
  • stópati1 (-am) | stópiti (-im) imperf., perf.

    1. camminare; muovere i piedi; ekst. calpestare:
    ne stopajte po gredicah non calpestare le aiole

    2. andare, camminare, procedere, marciare:
    stopati s hitrimi koraki camminare a passi rapidi
    pren. stopati po poti napredka procedere, marciare sulla via del progresso

    3. mostrarsi, comparire; bagnare:
    pot mu je stopal na čelo il sudore gli bagnava la fronte

    4. mostrarsi; (za izražanje začetka stanja) andare:
    stopati v pokoj andare in pensione
    stopati v zakon sposarsi

    5. entrare, andare; aderire (a):
    stopiti v vojaško službo entrare nell'esercito
    stopati v partizane, k partizanom andare partigiano

    6. pren. esordire, entrare:
    s tem romanom pisatelj stopa v slovensko književnost con questo romanzo lo scrittore entra nella letteratura slovena
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. stopati na plan affermarsi
    pren. stopati komu na pot ostacolare qcn., mettere i bastoni fra le ruote a qcn.
    kri mu je stopila v glavo arrossì
    vino mu je stopalo v glavo il vino gli stava andando, gli dava alla testa
    stopati v korak andare a passo d'uomo
    pren. stopati v ospredje, v ozadje acquistare, perdere di importanza
    pren. utrujenost mu je stopila v noge aveva i piedi di piombo (dalla fatica)
    pren. stopiti z oblakov tornare con i piedi a terra
    pren. stopiti komu na jezik chiudere il becco a qcn.
    stopiti na mesto nekoga sostituire qcn.
    pren. stopiti na Parnas salire sul Parnaso
    pren. stopiti komu na prste sventare le macchinazioni di qcn.
    pren. stopiti pred sodnika presentarsi in tribunale
    stopiti pokonci (lasje) rizzarsi
    stopati dol, gor discendere, smontare da; salire sopra, montare su
    stopati naglo pren. pedalare
    pren. stopiti na prestol salire al trono
    stopiti čez bregove debordare, straripare
    rel. stopiti iz reda sfratarsi, smonacarsi (monaci); deporre, lasciare il velo (suore)
    stopiti v samostan prendere il velo, monacarsi
    stopiti na stran nekoga schierarsi dalla parte di qcn.
    nenadoma stopiti pred koga pararsi innanzi a qcn.
    stopiti v sorodstveno zvezo imparentarsi
    stopiti vstran tirarsi indietro, da parte
  • stópiti2 dar un paso; dar pasos; andar, caminar

    stopiti iz salir de
    stopiti na kaj pisar en (ali sobre) a/c
    stopiti poleg ponerse (ali colocarse) junto a (ali al lado de)
    stopiti pred ponerse (ali colocarse) delante de
    stopiti za (izza) ponerse (ali colocarse) detrás de
    stopiti čez bregove (o reki) desbordarse, salirse de madre
    stopiti čez rob (o tekočini) rebosar, derramarse
    stopiti na čelo ponerse al frente de (ali a la cabeza de)
    stopiti h komu acercarse a alg
    stopiti na dan manifestarse, hacerse patente, aparecer
    stopiti na mesto kake osebe substituir (ali re(e)mplazar) a alg
    napačno stopiti dar un paso en falso, (spotakniti se) dar un traspié
    stopite bliže! ¡pase usted!; ¡acérquese (usted)!
    stopiti komu pred oči presentarse ante alg
    stopiti pod streho ponerse bajo techo
    stopiti v stike z entrar en relaciones con
    stopiti na stran kake osebe ponerse de parte de alg, tomar partido por alg
    stopiti v veljavo entrar en vigor (A en vigencia) (s 1. majem a partir del 1o de mayo)
  • stôpnja grado m ; (stopinja, korak) paso m ; (faza) fase f ; (nivó) nivel m ; (rang) rango m ; (instanca) instancia f ; (rakete, satelita) fase f ; etapa f

    od stopnje do stopnje por grados, gradualmente
    davčna stopnja tasa f del impuesto, tipo m contributivo
    jakostna stopnja grado de intensidad
    stopnja nasičenosti grado de saturación
    najvišja stopnja (fig) el máximo, el súmmum, fam el colmo
    osnovna stopnja primer grado
    razvojna stopnja grado de desarrollo
    srednja stopnja segundo grado, (šola) grados m pl intermedios
    upornostna stopnja grado de resistencia
    stopnja vlažnosti grado de humedad
    enačba prve (druge) stopnje ecuación f de primer (segundo) grado
    biti (stati) s kom na isti stopnji estar al mismo nivel de alg
  • storítven (-a -o) adj. ekon. dei servizi; terziario:
    storitvena dejavnost terziario
    zaposleni v storitvenem sektorju gli addetti al terziario
    najsodobnejša storitvena industrija terziario avanzato
  • stráh temor m ; miedo m ; espanto m ; terror m ; pavor m ; (duh, prikazen) fantasma m , espectro m

    iz strahu por temor
    iz strahu pred kom por temor (ali por miedo) de (ali a) alg
    iz strahu pred čem por temor (ali por miedo) a a/c
    iz strahu, da ... por temor (ali miedo) de que... (subj)
    neosnovan, prazen strah miedo infundado
    paničen strah miedo cerval, terror pánico
    strah pred kaznijo temor al castigo
    biti ves v strahu tener angustia mortal
    strah me je česa tengo miedo a a/c
    imeti strah pred tener miedo a
    navdati koga s strahom meter miedo a alg
    pognati komu strah v kosti infundir miedo a alg, atemorizar a alg, amedrentar a alg
    strah se me polasti (me obide, me postane) me entra miedo
    ima velik strah pred njim le tiene mucho temor
    tresti se od strahu temblar de miedo
    zbujati strah dar miedo
    umirati od strahu morirse de miedo
    povsod strahove videti antojársele a uno los dedos huéspedes
    strah pred javnim nastopom nerviosidad f ante la presentación al público
  • strán (-í) f

    1. lato, fianco, parte:
    desna stran ceste lato destro della strada

    2.
    stran neba punto cardinale
    štiri strani neba i quattro punti cardinali

    3. (vsaka od obeh površin, ki omejujejo telo) lato, faccia:
    prednja, zadnja stran hiše la facciata, il retro della casa
    prednja, zadnja stran bankovca, medalje il diritto, il rovescio della banconota, della medaglia
    prava, narobna stran blaga il dritto, il rovescio della stoffa

    4. časn., lit. pagina:
    kulturna, športna stran časopisa la pagina culturale, sportiva del giornale
    knjigo odprite na strani 100 aprite il libro a pagina 100

    5. (izraža položaj, lego česa) parte (destra, sinistra); destra, sinistra:
    na desni strani hiše je vrt sulla destra della casa c'è il giardino
    veter je pihal z zahodne strani il vento soffiava da ovest
    ogledoval si je avto od vseh strani guardava l'auto da tutte le parti, da ogni lato

    6. aspetto; lato:
    pravna, finančna stran zadeve l'aspetto giuridico, finanziario della faccenda
    jemati kaj s smešne strani guardare a qcs. dal lato comico
    po tehnični strani dober izdelek un prodotto tecnicamente ineccepibile

    7. na eni strani ... na drugi strani; po eni strani ... po drugi strani da una parte... dall'altra:
    na eni strani zdravilo pomaga, na drugi (strani) škoduje la medicina da una parte è di aiuto, fa bene, dall'altra fa male

    8. (za izražanje sorodstvenega razmerja) per parte di:
    po očetovi strani je Italijan per parte di padre è italiano

    9. (oseba, skupina z drugačnim ciljem) parte:
    nobena stran noče prva popustiti nessuna delle parti vuole cedere per prima
    dokazi nasprotne strani le prove della parte avversa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. to je druga stran medalje è un altro paio di maniche
    knjiž. obrniti novo stran v zgodovini voltare una pagina nuova della storia
    pren. od strani kaj izvedeti venir a sapere indirettamente, per via indiretta
    adm. dobiti odobritev s strani pristojnega organa avere l'assenso (da parte) dell'organo competente
    pog. dati na stran mettere da parte, in disparte
    pog. šalo na stran scherzi a parte
    evf. iti na stran andare al gabinetto, defecare
    pren. jeziček na tehtnici se je prevesil na njihovo stran la fortuna gli è stata favorevole, hanno vinto loro
    zadolžiti se na vse strani indebitarsi con tutti
    nikogar ni, ki bi ga lahko postavili njemu ob stran è senza pari
    biti, držati se na strani, ob strani tenersi in disparte; non collaborare
    pustiti neko vprašanje ob strani non trattare, non discutere un problema
    pren. stati komu ob strani aiutare, appoggiare qcn.; fiancheggiare
    star. mahniti jo na kraško stran andarsene sul Carso
    obrniti kaj na smešno stran buttarla in ridere
    biti na čigavi strani, na strani koga stare, mettersi, tenere dalla parte di qcn.; prendere le parti di qcn.
    prestopiti na čigavo stran, na stran koga passare dalla parte di qcn.
  • strán1 lado m ; (del) parte f ; (v knjigi) página f ; jur parte f ; (smer) sentido m , dirección f ; (ladijska) costado m , banda f ; (bok) flanco m ; (telesa) costado m ; (enačbe) miembro m ; (časopisa) plana f ; fig (zadeve) aspecto m ; faceta f

    desna (leva) stran derecha f, lado derecho (izquierda f, lado izquierdo)
    štiri strani neba los cuatro puntos cardinales
    sprednja stran lado anterior, (stavbe) frente m, fachada f principal, (kovanca) anverso m, cara f
    zadnja stran lado posterior, parte f de atrás, (kovanca) reverso m, cruz f, (lista) dorso m
    prava stran (blaga) el buen lado
    šibka (močna) stran (fig) flaco m (fuerte m)
    na tej (oni) strani del lado de acá (de allá); de este (aquel) lado
    od vseh strani de todas partes
    s strani de lado, de costado
    z moje strani de mi parte
    na vse strani hacia todos los lados, en todos los sentidos (tudi fig), en todas las direcciones
    na strani 20 en la página 20
    na drugi strani al (ali del) otro lado, (nasprotno) por otro lado, por otra parte
    na obeh straneh, z obeh strani de ambos lados, de uno y de otro lado
    gledano s te strani visto desde este punto, considerado en eso aspecto
    imeti koga na svoji strani tener a alg de su parte
    biti, stati na strani koga estar de parte de alg
    vsaka stvar ima dve strani todas las cosas tienen su lado bueno y su lado malo
    matematika je moja šibka stran las matemáticas son mi flaco
    imeti svoje dobre strani (o osebi) tener sus buenas cualidades, (o stvari) tener sus ventajas
    po strani oblicuamente; de través
    po strani gledati koga mirar de soslayo (ali de reojo) a alg, fig mirar de (medio) lado a alg
    po strani si posaditi klobuk ladear (ali poner ladeado) el sombrero
    po strani viseti (o sliki) colgar torcido
    napasti od strani (voj) atacar de (ali por el) flanco
    nagniti se na stran (o ladji) inclinarse de banda
    lotiti se, napasti koga na njegovi šibki strani atacar a alg por su flaco (ali por su punto débil)
    dati, položiti na stran ob stran apartar, poner aparte (ali a un lado); reservar
    potegniti koga na svojo stran (fig) atraer a alg a su partido
    pretehtati vse strani problema considerar todos los aspectos de una cuestión
    pustiti ob strani dejar de lado
    treba bi bilo slišati obe strani debería oírse a las dos partes
    stati komu ob strani asistir a alg, secundar a alg, apoyar a alg
    postaviti se na stran koga ponerse de parte de alg
    stopiti ob stran, na stran apartarse, hacerse a un lado
    vzeti kaj z dobre strani ver sólo el lado bueno de a/c
    iti na stran (potrebo) hacer sus necesidades
  • strásten apasionado ; (ognjevit) fogoso, ardiente, fervoroso, ferviente

    strasten igralec apasionado m (por el juego)
    strastno zaljubljen perdidamente enamorado
    strastno ljubiti amar apasionadamente; amar con pasión
    strastno ljubiti umetnost ser apasionado al arte
    postati strasten apasionarse
    strastno se zaljubiti v fam enamorarse perdidamente de alg
    strastno se vneti za koga, za kaj apasionarse por alg, por a/c
  • stràšno adv.

    1. terribilmente, maledettamente, tremendamente, spaventosamente:
    strašno drag maledettamente caro

    2. (v povedni rabi)
    najstrašnejše zanj je bilo, da je moral ležati ciò che più gli pesava era il dover stare a letto
    (s smiselnim osebkom) strašno mi je ob misli, da bo ves trud zaman mi duole terribilmente pensare che tutto ciò sarà vano
    ob pogledu nanj ji je bilo strašno pri srcu al guardarlo sentiva una fitta al cuore

    3. (v medmetni rabi) terribile; tremendo:
    kaj si naredil z njim, strašno! è terribile quel che hai fatto di lui!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    strašno ga je imelo, da bi to storil aveva, provava una voglia terribile di farlo
    strašno bogat ricco sfondato
    strašno grd orrendo
    strašno lep bello da morire
    strašno zaljubljen innamorato cotto
    strašno star terribilmente vecchio
    strašno trd kruh pane duro assaettato, pane durissimo
  • strážiti (-im) perf. fare, montare la guardia; custodire:
    vojaki stražijo skladišče streliva i soldati montano la guardia al deposito di munizioni
    nareč. stražiti mrliča vegliare al capezzale del morto
  • strdíti (-ím) | strjeváti (-újem)

    A) perf., imperf. raggrumare, coagulare, rapprendere, indurire, solidificare:
    strditi vodo v led congelare l'acqua
    pren. trpljenje ga je strdilo la sofferenza lo ha indurito

    B) strdíti se (-ím se) | strjeváti se (-újem se) perf., imperf. refl. raggrumarsi, coagularsi, rapprendersi, solidificarsi; indurirsi:
    lava se strdi la lava si solidifica, si raggruma
    na soncu se skrilavec presuši in strdi al sole lo scisto si secca e rapprende
  • stréči (stréžem) imperf.

    1. servire:
    kosilo strežejo ob enih il pranzo viene servito all'una

    2. trg. lavorare, servire:
    mi že strežejo grazie, vengo già servito

    3. assistere, aver cura di:
    streči bolnikom, starejšim ljudem assisstere i malati, gli anziani

    4. (opravjati delo pri bogati družini) servire:
    stregla je pri bogati družini v mestu servì in città presso una famiglia benestante

    5. rel. servire:
    streči pri maši servire la messa

    6. pren. streči po tramare contro, insidiare:
    streči komu po življenju, po časti tramare contro la vita, l'onore di qcn.
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    knjiga streže okusu, zahtevam bralca il libro soddisfa, viene incontro al gusto, alle attese del lettore
    vedeti, kako se neki reči streže saper trattare, maneggiare qcs., saperci fare
    pog. streči komu (od) spredaj in zadaj servire qcn. di barba e capelli
    PREGOVORI:
    kakor se mi streže, tako kosa reže quale mercede, tale opera
  • stréha (-e) f

    1. grad. tetto:
    opečnata, slamnata streha tetto di tegole, di paglia
    sleme strehe comignolo, linea di colmo
    dvokapna, štirikapna streha tetto a due, a quattro spioventi
    šotorasta, kupolasta, ravna streha, streha na zatrep tetto a capanna, a cupola, piano, a padiglione
    hiša je že pod streho la casa ha già il tetto
    poiskati si streho mettersi al riparo

    2. ekst. tetto, tettoia:
    streha avtomobila il tetto dell'automobile
    streha postaje la tettoia della stazione

    3. pren. (stanovanje, dom) tetto:
    domača, rodna streha tetto natio, paterno
    ostati brez strehe restare senza tetto
    živeti pod skupno streho vivere sotto lo stesso tetto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. o tem čivkajo že vrabci na strehi la cosa è di dominio pubblico, è risaputa
    pren. komaj odpre usta, že je ogenj v strehi non appena apre la bocca che già scoppia la lite
    ves pridelek je pod streho il raccolto è immagazzinato
    pren. študija bo kmalu pod streho il saggio sarà ultimato fra breve
    pren. imeti ga pod streho (pod kapo) essere alticci
    pren. spraviti otroke pod streho sistemare i figli
    pren. vzeti koga pod streho alloggiare qcn., accogliere qcn. sotto il proprio tetto
    pren. streha sveta il tetto del mondo, l'Everest
    PREGOVORI:
    bolje vrabec v roki kot golob na strehi meglio un uovo oggi che una gallina domani; meglio un uccello in man, che tordo in frasca