Franja

Zadetki iskanja

  • resist1 [rizíst] neprehodni glagol & prehodni glagol
    upirati se, upreti se, ustavljati se, ne poslušati, braniti se; nasprotovati, oponirati; preprečiti, zadržati, zaustaviti; ne popuščati

    to resist an attack upreti se napadu, braniti se pred napadom
    to resist frost upirati se mrazu, prenašati mraz
    to resist infection biti odporen proti infekciji
    to resist an order ne ubogati ukaza
    to resist temptation upirati se skušnjavi
    if you can resist a cigarette če se lahko uprete skušnjavi (kajenja) cigarete (se lahko odrečete cigareti)
    I cannot resist saying ne morem si kaj, da ne bi rekel
  • respect [rɛspɛ] masculin spoštovanje, čislanje; respekt (de pred); vieilli obzir, ozir; pluriel odlično spoštovanje

    sans respect de brez ozira do, ne oziraje se na
    sauf votre respect če (mi) dovolite, z dovoljɛnjem, brez zamere
    sous divers respects v razaih pogledih, ozirih
    au respect de gledé, v odnosu do, v primeri z
    respect humain strah pred javnim mnenjem
    respect pour les morts spoštovahje do mrtvih
    avoir, témoigner du respect à, envers, pour quelqu'un, à l'égard de quelqu'un imeti, pokazati spoštovanje do koga, do česa
    je suis avec (un profond) respect vaš vdani (v pismu)
    inspirer le respect zbujati spoštovanje
    manquer de respect envers quelqu'un ne imeti spoštovanja do koga
    manquer de respect à une femme dovoliti si preveliko domačnost do kake ženske
    tenir en respect držati v strehu, v šahu
    rendre ses respects à quelqu'un izkazati svoje spoštovanje komu
    traiter quelqu'un avec respect spoštljivo ravnati s kom
  • respectus -ūs, m (respicere)

    1. gledanje (pogled, pogledovanje) nazaj, ozir(anje) nazaj: res sine respectu fugit L. ne da bi se ozrl, sine respiratione ac respectu pugnare L., incendiorum Ci. na požar.

    2. metaf. o(b)zir na kaj, do česa, obzirnost do koga, do česa, oziranje na koga, na kaj, upoštevanje koga, česa: Iust., Sen. ph. idr., si aliquis respectus est mei L. če je kaj ozira name (do mene), sine respectu humanitatis … in legatum impetum faciunt L. ne oziraje se na … , aliquem respectum amicitiae habere L., sine respectu maiestatis L.; zlasti v abl. respectu mei, sui O. z ozirom name, nase, respectu huius fabulae Ph., respectu rerum privatarum L., respectu paucitatis Iust.

    3. meton. pribežališče, zatočišče, zaslomba, zaščita, zavetje, opora, podpora, azil: si nullus alio sit quam ad Romanos respectus L., nos omnium rerum respectum praeterquam victoriae nobis abscidamus L., respectum habet ad bonos Ci., illis ignavis esse licet, qui respectum habent L.
  • re-spiciō -ere -spexī -spectum (re in specere)

    1. nazaj (po)gledati, nazaj pogledati (pogledovati, pogledavati), nazaj se ozreti (ozirati): Varr. fr. idr., nusquam circumspiciens aut respiciens L., ad aliquem Ter., in aliquem Ap., Clodius respexit et concidit in lumine curiae Ci., respicere ad urbem V., calones cum respexissent, fugae sese mandabant C.; z acc.: Eurydicam suam O. za Evridiko, nec prius ab amissam respexi V. ali absentem respexit amicum V. po … , signa respicere C.; occ. za seboj (sabo) videti, zagledati, opaziti, zapaziti: quos ubi rex respexit L., angues a tergo V., sol tantum respicit, quantum superesse videt O.; z ACI: respiciunt atram in nimbo volitare favillam V.; metaf. misliti (za nazaj o čem), misliti na kaj, razmišljati o čem: Macedoniam Cu. na Makedonijo, quoad longissime potest mens mea respicere spatium praeteriti temporis Ci.

    2. metaf.
    a) ozreti (ozirati) se (na kaj), o(b)zir imeti do česa, preudariti (preudarjati), premisliti (premišljati, premišljevati), (po)misliti (pomišljati), v poštev vzeti (jemati) kaj, upoštevati: Ter. idr., respicite C. Fabricii senectutem Ci., respicere exemplar vitae H., si Caesar se respexerit Plancus in Ci. ep. če si Cezar premisli, haec respiciens N. glede na to, in consilio capiendo omnem Galliam respiciamus C.; z ACI: non respexit illum apud Baias esse Ci.; v negativnem pomenu: respicere (paziti na, imeti na očeh, imeti pazko) ac timere oppidanos Hirt.; occ. gledati na kaj, misliti na kaj, brigati se za kaj, skrbeti za kaj: Pl., Ter. idr., rem publicam Ci., saltem commoda populi Romani respicite Ci., ad haec respice V. pazi na to, libertas respexit inertem V. je mislila name, respicere neglectum genus et nepotes H., fortuna respiciens Ci.
    b) upati na kaj od koga, nadejati se česa od koga, pričakovati kaj od koga: spem a Romanis L., subsidia L.
    c) zadevati koga, tikati se koga, biti komu v breme, bremeniti koga, postati skrb koga: ad hunc summa imperii respiciebat C., periculum ad venditorem respicere Icti. nevarnost (tveganje) prevzame prodajalec.

    Opomba: Star. cj. pf. respexis: Pl.
  • restare v. intr. (pres. rēsto)

    1. ustaviti, ustavljati se; ostajati (tudi ekst.) vztrajati:
    che resti fra noi naj ostane med nama
    restare sulla breccia pren. biti še vedno aktiven, ne dati se še

    2. ostajati, biti še naprej:
    restare in cordiali rapporti con qcn. biti še naprej v prisrčnih odnosih
    restare indietro (rispetto a) zaostajati (za)
    restare comodi ne dati se motiti, ne vstati

    3.
    restare orfano osiroteti
    restare zoppo ostati šepav
    restare d'accordo sporazumeti se
    restare a bocca aperta, di stucco biti presenečen
    restare col danno e con le beffe utrpeti škodo in povrh še zasmeh
    restare sul colpo, restarci nenadoma umreti
    restare con un palmo di naso ostati z dolgim nosom
    restare in secco navt. nasesti
    restare al verde ostati brez prebite pare

    4. preostajati, biti še:
    non resta che... ne preostaja drugega, kot da...
    restano pochi giorni a... manjka še nekaj dni do...
    resta a vedere se... treba je videti, če...

    5. biti, nahajati se:
    lo stabile resta sul lato destro della via zgradba je na desni strani ulice

    6. knjižno umiriti, umirjati se; prenehati
    PREGOVORI: chi muore giace e chi resta si dà pace preg. življenje pač teče naprej
  • resultar izhajati iz; obnesti se; pokazati se kot; izkazati se

    resultar útil izkazati se za koristno, obnesti se
    de ello resulta un balance de (trg) iz tega izhaja saldo od
    no me resulta to mi ne prija; to mi ni v prid
    si resulta če se posreči; v ugodnem primeru
    la pieza no resultó (gled) igra je doživela neuspeh
    los esfuerzos resultaron inútiles prizadevanja so bila zaman
  • resultō -āre (—) (—) (freq. k resilīre)

    I. intr.

    1. odskakovati, odbijati se: tela resultant galeā O.

    2. metaf.
    a) o glasu odmevati, odjekovati, oglašati se: imago vocis resultat O., sonus resultat Plin., grave aera resultant Mart.; o kraju: colles clamore resultant O., tecta resultantia vocibus Plin. iun.
    b) skakati, poskakovati (pomanjkljivost govora, če je v njem preveč kratkih glasov): vitiosum dicendi genus, quod verborum licentiā resultat Q.
    c) upirati se, postavljati se po robu, nasprotovati, zoprvati: barbara nomina Graecis versibus non resultant Plin. iun. jih je mogoče postaviti v metrum, preliti v verze.

    II. trans. odbijati, povzročati odboj (odbijanje): saxa parilem sonum resultarent Ap.
  • retenir* [rətnir] verbe transitif zadrž(ev)ati, pridržati; ne izpustiti iz rok, brzdati (jezo); pomiriti (osebo); obdržati v spominu, zapomniti si; rezervirati (si); commerce odtegniti (sur od); juridique izjaviti se za pristojnega; verbe intransitif, familier zadrževati naravno potrebo

    se retenir obdržati se, obstati, oprijeti se (à za); obvladati se, zadržati se
    je ne vous retiens pas ne zadržujem vas, pojdite, če hočete
    je retiens difficilement les dates datume si težkó zapomnim
    retenez bien ceci dobro si to zapomnite!
    je le retiendrai zapomnil si ga bom!
    retenir l'attention, le regard pritegniti pozornost, pogled nase
    retenir ses cheveux par un ruban pritrditi si lase s trakom
    retenir sa langue brzdati svoj jezik
    retenir au lit (figuré) prikleniti na posteljo
    retenir ses larmes, sa colère zadrževati solze, požreti jezo
    retenir une place, une chambre rezervirati sedež, sobo
    retenir quelqu'un comme otage (ob)držati koga kot talca
    retenir son souffle, son haleine zadržati (trenutno) dih, sapo
    je ne sais ce qui me retient ne vem, kaj me pri tem ovira, drži nazaj
    retenir telle somme pour la Sécurité sociale, pour la retraite odtegniti neko vsoto za socialno zavarovanje, za pokojnino
    bien qu'il soit un bon skieur, il avait du mal à se retenir dans la descente čeprav je dober smučar, se je le s težavo obdržal na nogah pri spustu
    elle se retient pour ne pas pleurer ona zadržuje jok, solze
  • retourner [rəturne] verbe transitif obrniti, obračati; okreniti; (pre)mešati (la salade solato); nazaj poslati, vrniti; prekopati; postaviti na glavo (smisel, pomen); (notranje) pretresti, vzburiti, globoko ganiti; verbe intransitif vrniti se, vračati se

    se retourner obrniti se, okreniti se nazaj; preobrniti se (javno mnenje)
    s'en retourner obrniti se, iti proč, iti stran
    retourner un appartement na glavo postaviti stanovanje, spravitî ga v nered
    retourner du foin pour le faire sécher obračati seno, da bi ga osušili
    retourner la terre prekopati zemljo
    retourner un vêtement obrniti obleko
    retourner sa veste (familier, figuré) spremeniti svoje mrienje
    retourner quelqu'un comme une crêpe z lahkoto koga k drugemu mnenju pregovoriti
    de quoi retourne-t-il? kaj je adut (igra) ? za kaj (pa) gre? kaj pa je? kaj se dogaja?
    il retourne cœur (v igri) srcé je adut
    retourner en arrière, sur ses pas obrniti se (nazaj), vrniti se
    laisser à quelqu'un le temps de se retourner (familier) pustiti, dati komu čas za premislek, kaj naj naredi
    tourner et retourner obračati sem in tja, figuré motriti z vseh strani
    savoir de quoi il returne (familier) vedeti, kaj se dogaja
    savoir se retourner biti okreten, znati si pomagati, znati se obrniti
    se retourner sur soimême (figuré) iti vase
    s'en retourner comme on est (était) venu vrniti se, iti nazaj, ne da bi bili kaj opravili, praznih rok
    si inconnu à l'adresse prière de retourner à l'expéditeur če nedostavljivo, prosimo vrniti pošiljatelju
  • revenir* [rəvnir] verbe intransitif vrniti se (à k, v); zopet priti; opomoči si (od bolezni, od strahu); ponoviti se (dogodek); opustiti (d'une erreur zmoto); ugajati, prijati; spahovati se (jed); veljati, stati (stanem); juridique vložiti priziv (contre proti)

    en revenir preboleti (bolezen)
    j'en suis revenu premislil sem si
    revenir à dire pri tem ostati, da ...
    quand on l'a contrarié, il ne revient pus facilement če mu je kdo ugovarjal, tega on zlepa ni pozabil
    pour en revenir à da se vrnemo (nazaj) k
    s'en revenir (familier) nazaj priti, vrniti se
    ne pas en revenir de quelque chose česa ne pojmiti, razumeti, ne se moči dovolj (na)čuditi čemu
    cela revient à dire que ... to se pravi, da ...
    le boudin me revient spahuje se mi po klobasi
    revenir à la charge (familier) ne popustiti, spet poskusiti, znova napasti
    revenir sur le compte de quelqu'un spremeniti svoje mnenje o kom
    revenir sur sa promesse ne držati obljube
    revenir sur l'eau zopet splavati, priti na površje
    revenir à l'esprit priti na um
    sa figure me revient njegov Obraz mi je všeč
    revenir de loin (figuré) kot iz sanj se zbuditi
    cela revient au même to pride na isto, je isto
    revenir d'une mode ne se več držati neke mode, opustiti
    (sembler) revenir de l'autre monde (figuré) kot z lune priti
    son nom ne me revient pas ne morem se spomniti njegovega imena
    revenir sur ses pns obrniti se, figuré premisliti si
    ce pantalon me revient à 100 francs te hlače me stanejo 100 frankov
    revenir à la question, au sujet, au fait, à ses moutons zopet priti k stvari, vrniti se k predmetu
    revenir sur le tapis priti zopet na tapet; priti zopet v razgovor
    revenir (à soi) spet k sebi priti, spet se zavesti
    revenir à la vie ozdraveti
    je n'en reviens pas tega ne morem pojmiti; zelo sem začuden ob tem
    il est revenu de tout vse mu je indiferentno
    il m'est revenu que ... slišal sem, da ...
    il me revient cinq francs pet frankov dobim nazaj
    cela me revient de droit to mi po pravu, po zakonu pripada
    cela ne me revient pas to mi ni všeč, mi ne prija
    il revient des esprits straši
    il n'y a pas à y revenir stvar je odločena, primer je končan
    n'y revenez plus ne naredite tega še enkrat!
    la raison lui revient (on) prihaja zopet k pameti
  • re-vereor -ērī -veritus sum (re in verērī)

    1. (z)bati, (u)strašiti (strášiti) se, (pre)plašiti se česa, imeti pomislek(e) glede česa: Ter., Pl. idr., suspicionem Ci., multa adversa Ci., mulier reveretur coetum virorum L.; non revereri s quominus: Ter.

    2. čuvati, varovati kaj, paziti na kaj, prizanašati čemu: quaestus suos Plin.

    3. spoštovati, častiti, čislati, imeti spoštovanje (strahospoštovanje) do koga, česa: Col. idr., virtutem Corn., fortunam alicuius Cu., vicem regis Cu. dostojanstvo, lectum reverere parentis (iron.) O., hos (sc. oratores) ituri in provincias magistratus reverebantur T. (Dial.) tem so izkazovali čast, tem so se poklanjali. — Od tod
    a) adj. pt. fut. pass. reverendus 3 častit, častivreden, častitljiv: Gell. idr., nox O., facies Iuv.; kot naslov višjih krščanskih svečenikov, prečastni, prečastiti, velečastiti, velečastitljivi, velečastni: Icti.
    b) adj. pt. pr. reverēns -entis, adv. reverenter

    1. spoštujoč, spoštljiv: sermo erga patrem reverens T., puella parentum suorum reverens Ap., illud reverentius Plin. iun., reverentior maiestatis Fl., reverentissimus mei Traianus ap. Plin. iun., sanctius ac reverentius visum credere quam scire T., reverenter colere Plin. iun., copiae reverentius duci parabant T., reverentissime … venit ad me Plin. iun., iudices … reverentissime adloquebatur Suet.; pesn.: ora (sc. Musarum) reverentia Pr. blagonravna.

    2. častitljiv: reverentius visum est nomen Augusti Fl.; superl. reverentissimus velečastitljiv, velečastit, velečasten: pozni Eccl.

    Opomba: Pass., in sicer impers.: non te tui saltem pudet, si nihil mei revereatur? Varr. ap. Non. če se mene ne bojiš.
  • révež (-a) m

    1. povero, bisognoso, indigente; squattrinato:
    pomagati revežem soccorrere gli indigenti

    2. pren. poveraccio, poverino;
    duševni revež povero di spirito
    PREGOVORI:
    če bi bil človek vedež, ne bi bil revež fammi indovino e ti farò ricco
  • Rhēsus -ī, m (Ῥῆσος) Rézos (Rézus), tračanski kralj, ki je prišel na pomoč Trojancem. Ker po prerokbi Troje ne bi bilo mogoče zavzeti, če bi Rezovi beli konji zaužili trojansko travo in vodo, sta se Diomed in Odisej takoj prvo noč po njegovem prihodu priplazila v njegov tabor, mu ugrabila konje in ga usmrtila: Ci., O., V.
  • riassumere* v. tr. (pres. riassumo)

    1. spet prevzeti; spet vzeti na delo

    2. povzeti, povzemati; rezimirati:
    riassumendo skratka, če naj sklenem
  • ribariti glagol
    1. (loviti ribe) ▸ horgászik [s trnkom]halászik [z mrežo]
    ribiči ribarijo ▸ a horgászok horgásznak, a halászok halásznak
    ribariti v morju ▸ tengerben halászik, tengerben horgászik
    nezakonito ribariti ▸ illegálisan halászik, illegálisan horgászik
    ribariti s povlečnimi mrežami ▸ kerítőhálókkal halászik

    2. (iskati; brskati) ▸ fürkész, keresgél, kutakodik
    ribariti po čem ▸ kutakodik valami után, keresgélni kezd valamit
    ribariti za čim ▸ böngészni valami után
    Pred nekaj meseci, ko se je začel zanimati za staro steklo, je začel ribariti po črnem trgu umetnin. ▸ Néhány hónappal ezelőtt, amikor elkezdte érdekelni a régi üveg, keresgélni kezdett a műkincsek feketepiacán.
    Nekaterim je všeč, če ribarijo po spominih izpred dvajsetih let, jaz pa hočem živeti in pisati zdaj, ta trenutek. ▸ Néhányan szívesen fürkésznek a húsz évvel ezelőtti emlékeikben, de én most, ebben a pillanatban akarok élni és írni.
    Nič več ni potrebno brskati po spletni lokaciji, ribariti za informacijami in čakati na obnavljanje. ▸ Már nem kell böngészni az online címeket, információk után fürkészni és várni, hogy frissüljön az oldal.
  • ride*2 [ráid]

    1. neprehodni glagol
    jahati, jezditi; okobal sedeti; biti primeren za ježo; voziti se, peljati se; (o ladji) plavati na, gibati se, usidrati se, biti zasidran; drveti, hitro voziti; plavati (on nad)
    ležati, mirovati, počivati (on na)
    obračati se (on na)
    tehtati v jahalni obleki
    ameriško, sleng pustiti (stvari) teči

    he rides well on dobro jaha, je dober jezdec
    to ride on s.o.'s knees jahati komu na kolenih
    he rides just under 11 stone v jahalni obleki (na konju) tehta malo manj kot 70 kg
    do you mind riding with your back to the engine? vam je vseeno, če se peljete s hrbtom obrnjeni proti lokomotivi?
    to ride at an anchor biti zasidran
    to ride for a fall vratolomno jezditi (jahati), figurativno nesmotrno delati (ravnati, postopati), drveti v pogubo, biti pred padcem (o vladi itd.)
    to ride to hounds goniti (divjad) s psi, iti na lov (na lisico), loviti
    some boys ride to school nekaj dečkov se vozi (s kolesom) v šolo
    turf rides soft rušnat (travnat) teren nudi prijetno jahanje
    distress was riding among the people revščina je vladala med ljudmi
    let it ride! ameriško, sleng pusti(te), naj stvar gre, kot hoče!
    to ride and tie izmenoma jahati in pešačiti (ob konju), figurativno menjavati se pri delu

    2. prehodni glagol
    jahati (a horse konja)
    jezditi, okobal sesti na; pustiti (koga) jahati; sedeti na; voziti (bicikel); prejezditi (deželo); dohiteti, prehiteti; (često pasivno) obvladati, tlačiti, mučiti, tiranizirati; (o živalih) naskočiti
    ameriško prevoziti z avtom, prejahati (razdaljo, zemljišče itd.)

    to ride an unbroken horse jahati neukročenega konja
    to ride a bicycle voziti kolo, peljati se na kolesu
    to ride a child on one's knees ujcati otroka na kolenih
    father rides his child on his back otrok jaha na očetovem hrbtu
    to ride one's horse at an obstacle pognati konja čez zapreko
    to ride the high horse figurativno oblastno, gospodovalno se vesti, prevzetovati
    to ride a hobby figurativno (za)jahati svojega konjička
    to ride a joke to death ponavljati šalo (dovtip) tako dolgo, da izgubi vrednost (postane dolgočasna)
    the nomads rode the desert nomadi so prejezdili puščavo
    they rode him on their shoulders nesli so ga na ramenih
    to ride a race udeležiti se konjske dirke
    to ride shank's mare sleng pešačiti
    to ride the waves jahati ali plavati na valovih
  • rien [rjɛ̃] pronom nič; (toliko kot) nič

    ne ... rien nič; masculin malenkost; pluriel malenkosti, lapalije, bagatele; adverbe, populaire močno, zelo, silno
    il fait rien froid strašno mraz je
    rien d'autre nič drugega
    rien du tout čisto nič, popolnoma nič
    comme si de rien n'était kot da se ni nič zgodilo
    de rien nepomemben, brez pomena
    rien de rien prav nič, absolutno nič
    en rien (du tout) nikakor ne, sploh ne
    jusqu'ici rien de mieux doslej nič hudega, doslej bi bilo vse v redu
    en moins de rien, en un rien de temps v hipu
    rien de moins nič manj (kot)
    rien de moins que docéla
    si peu que rien toliko kot nič
    rien de plus nič več
    pour rien (skoraj) zastonj
    pour rien au monde za nič na svetu ne
    rien que nič kot, samó, le
    rien que pour 5 minutes le za pet minut
    rien qu'à le voir samo če ga pogledate, vidite
    rien qu'en entrant že pri vstopu
    rien que d'y penser če samó pomislim na to
    bon à rien zanič, za nobeno rabo
    sans rien dire brez besede, ne da bi kaj rekel
    homme masculin de rien pridanič: pritepenec
    un, une rien du tout ničvrednež, -ica, pridanič
    un rien le froisse zaradi malenkosti se čuti užaljenega, je užaljen
    il saute 1 masculin 80 cm comme un rien on preskoči 180 cm kot nič
    perdre son temps à des riens z malenkostmi izgubljati svoj čas
    n'être rien à quelqu'un nič ne biti, pomeniti komu
    n'être pour rien dans quelque chose ne imeti nobenega posla s čim
    se fâcher pour un rien jeziti se za vsako malenkost, za prazen nič
    ne faire rien nič ne delati, biti brezposeln; nič ne prodati
    n'en faire rien nič takega ne narediti
    faire semblant de ne rien voir delati se, kot da nič ne vidimo
    il n'y a rien de perdu nič ni izgubljenega
    il n'y a rien à dire à cela temu ni kaj reči, oporekati
    y a-t-il rien de plus beau? ali je kaj lepšega?
    ça n'est pas rien to ni kar tako, to je važno
    cela ou rien c'est tout un rien to je toliko kot nič
    compter pour rien nič ne ceniti
    cela ne fait rien nič ne dé
    il ne faut jurer de rien človek nikoli ne ve, zarečenega kruha se največ pojé
    il ne m'est rien on mi nič ne pomeni
    il est parti de rien začel je z nič
    il ne reste plus rien to je, to bi bilo vse
    qui te reproche rien? kdo ti kaj očita?
    Je vous remercie, monsieur De rien. Zahvaljujem se vam, gospod. Ni za kaj. Prosim, prosim!
    rien n'est joué partija (še) ni končana
    sortir de rien biti nizkega porekla
    ça ne vaut rien to ni nič vredno
    qui ne risque rien n'a rien (proverbe) kdor nič ne tvega, nič nima
  • right2 [ráit] pridevnik
    pravi, pravilen; desni; točen, korekten, avtentičen, resničen; pravičen, pošten; primeren, umesten; zakonit; zdrav; normalen
    matematika pravi
    politika ki pripada desnici, simpatizira s konservativno stranko
    arhaično prem, raven (le v: right line premica, ravna črta)

    at right angles pod pravimi koti, pravokotno
    on the right hand side na desni (strani)
    on the right side of 50 še ne 50 let star
    on the right bank of the Sava na desnem bregu Save
    in one's right mind pri pravi (zdravi) pameti
    out of one's right mind, not right in one's head ne čisto pri pravi (pameti)
    right back šport desni branilec
    right angle pravi kot
    right arm, right hand desna roka (tudi figurativno)
    the right heir zakoniti dedič
    the right man on the right place pravi človek na pravem mestu
    right side prava stran, lice (blaga)
    a right turn obrat na desno (za 90°)
    the right way prava pot, pravi način
    I feel all right again počutim se zopet čisto dobro
    right oh! pogovorno v redu! prav! dobro! prav tako! točno! seveda! se strinjam!
    right you are! tako je! prav imate!
    all right! (vse) v redu! prav! nimam nič proti!
    that's right! tako je! pravilno!
    are you all right up there? ste dobro nameščeni tam gori?
    are we on the right way? ali smo na pravi poti?
    see if the brakes are all right poglej, če so zavore v redu
    to be right imeti prav
    I was quite right in supposing... čisto prav sem imel, ko sem domneval...
    is he quite right in his head (mind, senses)? je on čisto pri pravi (pameti)?
    he is his father's right hand on je očetova desna roka
    he is one of the right sort pogovorno on je dečko na mestu
    to be as right as rain (as ninepence, as a trivet, as nails) dobro se počutiti, biti zdrav ko riba; biti v najlepšem redu
    all came right vse se je izvršilo, kot je bilo treba
    have you got the right time? imate točen čas? veste, koliko je točna ura?
    to get on the right side of s.o. pridobiti si naklonjenost kake osebe
    to get it right spraviti v red; pojasniti
    I'll do him to rights dal mu bom, kar mu gre
    to know the right people poznati prave ljudi, imeti (dobre) zveze
    to put oneself right with s.o. opravičiti se pri kom
    to put one's right hand to the work krepko se lotiti dela
    to say the right thing najti pravo besedo
    the solution is right rešitev je pravilna
    I think it right that you should share the profits smatram za pravilno (pravično), da ste deležni dobička
  • right3 [ráit] prislov
    prav, pravilno; premo, naravnost, direktno; desno; dobro, kot treba, zadovoljivo; popolnoma, čisto, zelo, temeljito; takoj

    right off, right away ameriško takoj, na mestu
    right after dinner takoj po večerji
    right ahead, right on ravno, premo, naravnost (naprej)
    right in the middle prav v sredi(ni)
    (rotten) right through (gnil) skoz in skoz (popolnoma)
    right turn! vojska na desno!
    right eyes! vojska pogled na desno!
    right up strmo navzgor (kvišku)
    right well zelo (dobro), celó
    Right Honourable britanska angleščina ekscelenca (plemiški naslov za plemiče nižje od markiza)
    I am right glad zelo sem vesel
    to come right in ameriško iti naravnost noter
    to get s.th. right pravilno, popolnoma razumeti
    nothing goes right with me vse mi gre narobe, nič mi ne uspe
    to guess right prav(ilno) uganiti
    he hit right and left udrihal je desno in levo, na vse strani
    to know right well prav dobro vedeti
    if I remember right če se prav spomnim
    to put (to set) right spraviti v red, urediti
    it serves him right prav mu je
    to turn right obrniti se, zasukati se
  • rīma -ae, f (iz *rei-mā ali *rī-mā; prim. let. riewa špranja, reža, lit. rievà skala, skalna razpoka; po mnenju nekaterih razlagalcev iz *reik-smā; prim. skr. rikháti, likháti razi, reže, praska, gr. ἐρείκω razim, razbijam, trgam, stvnem. rīga in riga = nem. Riege, Reihe, lit. riekiù, riẽkti rezati kruh, let. riks (m), rika (f) velika rezina kruha)

    1. poč, poka, razpòk, razpoka, praska, poklina, špranja, reža, raza, réga, luknja: Plin., rima angusta H., cava Pr., dissilit omne solum penetratque in Tartara rimis lumen O., naves rimis dehiscunt V. imajo (dobivajo) razpoke, režijo, rimas agere Ci. ali ducere O. ali facere Vitr. razpokati, popokati, cunctaque fortunā rimam faciente dehiscunt O. če nesreča zada kakšno razpoko (režo), rimas explere Ci. zadelati (zadelávati, zadelováti); pesn. meton.: ignea rima micans V. blisk, ki seka oblake; šalj. metaf.: plenus rimarum sum Ter. poln sem razpok (razpoklin) (= ničesar ne morem zamolčati), aliquam rimam reperire Pl. rego, režo = izgovor, pretvezo, izbezek; tako tudi: persuasae fallere rima sat est Pr.

    2. occ. (v obscenem pomenu) = cunnus ženski sram, žensko spolovilo, vagina, nožnica: Iuv.