Franja

mēnsūra -ae, f (mētīrī)

1. merjenje, meritev: mensuram alicuius rei facere O. ali inire Col. ali agere, agitare Plin., mensuras agere Plin. iun. meriti kaj, certis ex aqua mensuris breviores esse quam in continenti noctes videbamus C. po vodni uri (klepsidri), quidquid sub aurium mensuram cadit Ci. „kar koli izmerijo ušesa“ = kar koli se pove na uho.

2. mera (dolžina, velikost, debelina idr.): robori O. obseg, cubiti Suet. dolžina lakta (lakti), posterior m. O. dolžina zadnjih nog, alicui mensuram bibendi dare O. predpis(ov)ati (komu), koliko časa sme piti, mensurae verborum Q. za izgovarjanje besed potrebni čas, časovna mera, dolžina, kvantiteta, neque mensuras itinerum noverunt C. niso poznali poti (razdalj); metaf. velikost, kakovost, značaj: tanti mensuram nominis imples O. zadoščaš velikosti svojega imena, mensura ficti crescit O., m. legati S. dostojnost, discentis Q.; (v slikarstvu) prava mera, pravo (so)razmerje: Plin.

3. meton. mera = merilo: ad mensuram pondusque respondere Sen. ph., maiore mensurā reddere Ci., ita ut singulis seni modii tritici darentur, qui modus mensurae medimnus Athenis appellatur N. vrsta merila, neko merilo; metaf.: m. iuris Lucan. merilo prava.

mériti (-im)

A) imperf. ➞ izmeriti, pomeriti

1. tr. misurare:
meriti dolžino, temperaturo misurare la lunghezza, la temperatura
meriti s koraki, na oko misurare in passi, a occhio
(ocenjevati, vrednotiti) valutare, giudicare
meriti čas cronometrare
meriti razdalje s telemetrom telemetrare
ljubezni ne merimo po besedah l'amore non si giudica a parole

2. intr. (imeti določeno dolžino, višino, površino) misurare:
moški meri meter in osemdeset l'uomo misura un metro e ottanta (cm)
sod meri tristo litrov la botte misura trecento litri

3. pren. (gledati, ogledovati) esaminare, osservare:
meril jo je dolgo, sovražno, zaskrbljeno la esaminò a lungo, con sguardo ostile, preoccupato

4. mirare, prendere la mira, puntare (tudi ekst.); aspirare a:
ta pa visoko meri, vendar ne bo uspel costui mira in alto ma non ce la farà

5. pren. (hoditi) misurare:
meriti sobo gor in dol misurare la stanza per il lungo e per il largo

6. meriti na accennare, alludere:
na koga je meril s temi besedami? a chi alludeva con quel discorso?
ni mi prav jasno, kam meriš s svojimi namigi non so bene dove vuoi finire con le tue allusioni
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. meriti besede, da ne bo kaj narobe misurare le parole a scanso di complicazioni
pren. kar dobro je meril cesto barcollava ubriaco per la strada
pren. žena mu meri vsak korak è sua moglie che porta i calzoni
meriti svoje moči misurarsi, gareggiare

B) mériti se (-im se) imperf. refl.

1. misurarsi, competere

2. gareggiare con

meritōrius 3 (meritum) najemen, najemniški, najet, plačan: artificium Sen. ph., raeda, cenaculum Suet., taberna Val. Fl. krčma, salutatio Sen. ph. pri katerem si človek obeta plačilo; subst. meritōria -ōrum, n prostori, sobe, ki se dajejo v najem le za kratko obdobje, le za kratko obdobje najemni prostori, najemne sobe: Iuv., Icti., meritoria facere (naspr. locare) Icti. prostore (sobe) da(ja)ti v najem za kratek čas.

2. klas. le v pomenu za spolne odnose, za nečistovanje najet, plačan: pueri Ci. plačani deški ljubimci, scorta Suet., Arn.; subst. meritōrium -iī, n javna hiša, bordel, kurbišče, hotnišnica: Ambr.

mesnina samostalnik
pogosto v množini (mesni izdelek) ▸ hústermék, húsáru, hentesáruZima je zato čas za ljubitelje klobas, pečenk in drugih mesnin. ▸ A tél ezért a kolbászok, a sültek és az egyéb hústermékek kedvelőinek az időszaka.

mestna vrata množina das Stadttor
čas zapiranja mestnih vrat der [Torschluß] Torschluss
pred mestnimi vrati vor den Toren der Stadt

metati kopje stalna zveza
šport (o atletski disciplini) ▸ gerelyt hajít
Najboljše mladinke v Evropi ta čas mečejo kopje že čez 65 metrov. ▸ Európa legjobb női ifistái jelenleg már 65 méternél is nagyobb távolságra hajítják a gerelyt.

meubler [mœble] verbe transitif opremiti s pobištvom (un appartement stanovanje); opremiti (de z); napolniti (praznino)

se meubler nabaviti si pohištvo; dati se opremiti; figuré, familier napolniti se (de z)
meubler ses loisirs avec de bons livres izpolniti, zaposliti svoj prosti čas s čitanjem dobrih knjig
meubler sa mémoire obogatiti svoj spomin
la cretonne meuble bien kreton je lep, napravi lepo kot pohištvena tkanina
se meubler en Empire nabaviti si empirsko pohištvo

minévati (-am) | miníti (-em) imperf., perf.

1. passare, scorrere:
čas hitro mineva il tempo passa veloce

2. (prenehati, prenehavati) passare, calmarsi (bufera)

3. nareč. (kvariti, pokvariti se) guastarsi, andare a male, marcire:
ostanki lesa so minevali na dežju i resti di legno marcivano sotto la pioggia

4. tr. redko (iti, hoditi mimo) passare accanto, oltrepassare, superare:
srečno miniti nevarne čeri superare felicemente scogli pericolosi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
jagode so letos že minile la stagione delle fragole è ormai passata
zdelo se ji je, da noč ne bo nikoli minila le sembrava che la notte non sarebbe finita mai
nobena prireditev ne mine brez njega non c'è manifestazione a cui manchi
nareč. kmalu bi minil od lakote a momenti morivo di fame
pren. vse pride, vse mine tutto passa

minimal|en (-na, -no) minimal; geringstmöglich; Mindest-, Minimal- (čas die Mindestzeit, čas odmora die Mindestruhezeit, delež der Mindestanteil, dohodek das Mindesteinkommen, dopust der Mindesturlaub, konsenz der Minimalkonsens, program das Minimalprogramm, rok trajanja das Mindesthaltbarkeitsdatum, znesek der Mindestbetrag, cena der Mindestpreis, dolžina die Mindestlänge, doza die Mindestdosis, hitrost die Mindestgeschwindigkeit, mezda der Mindestlohn, odškodnina die Mindestentschädigung, starost das Mindestalter, višina die Mindesthöhe, višina letenja die Mindestflughöhe, vrednost der Minimalwert, teža tovora die Mindestfrachtmenge, obdavčitev die Mindestbesteuerung, odmik der Mindestabstand, velikost die Mindestgröße, pravice Mindestrechte množina, zahteve Mindestanforderungen množina, število točk die Mindestpunktzahl, trajanje die Mindestdauer)

miniti¹ (minem) minevati vorübergehen, vorbeigehen, vergehen; čas, dnevi ipd.: verstreichen
minilo je … [vorbeisein] vorbei sein, vorübersein, [umsein] um sein: es ist vorbei, časovno obdobje: (ein Tag, ein Monat, ein Jahr) ist um
minilo je že leto odkar … her sein: es ist schon ein Jahr her
da bi čas hitreje minil zum Zeitvertreib, um die Zeit herumzukriegen
prenekatero leto je od takrat minilo manches Jahr ist seitdem ins Land gegangen
ko mine eno leto/en mesec … nach Verlauf eines Jahres/eines Monats

miníti (poteči) to be over, to run out; to expire, to elapse, to lapse; (leta) roll by, to roll on; (iti mimo) to pass by, to go by

učna ura je minila the lesson is over
rok je minil the deadline has passed
skoraj ne mine teden, da ne bi deževalo hardly a week goes by without it raining
kako hitro mine čas! how (quickly) time flies (ali slips by)!
minilo me je to (= naveličal sem se tega) I got tired of it
ni ga še minila njegova norost he hasn't got over his folly yet

miníti passer, s'écouler; finir, se terminer, prendre fin, expirer

nevihta je minila l'orage est passé
to bo hitro minilo cela passera vite
minilo me je veselje za j'ai perdu l'envie de (ali toute envie de), je me suis dégoûté de
kako hitro mine čas! comme le temps passe vite!
kar je minilo, je minilo! le passé est le passé!

miníti pasar; transcurrir

apetit me je minil he perdido el apetito
minilo me je veselje za to se me han quitado las ganas
kako hitro mine čas! ¡como (se) pasa el tiempo!
kar je minilo, je minilo! lo pasado, pasado

minute³ [mínit] prehodni glagol
napisati koncept, vnesti v zapisnik; določiti točen žas za kaj

to minute down zabeležiti
to minute a match določiti točen čas za tekmo

mirovanj|e¹ srednji spol (-a …) die Ruhe, medicina die Ruhe, das Ruhen, die Ruhelage; tehnika der Stillstand, položaj: die Ruhestellung, die Ruhelage; (premor) die Ruheperiode; ( rastlinstvo, botanika, agronomija in vrtnarstvobrstov Knospenruhe, medicina možganov die Hirnstille, v postelji Bettruhe, rastlinstvo, botanika, živalstvo, zoologija zimsko Winterruhe)
… mirovanja Ruhe-, Stillstand-
(čas die Stillstandzeit, stadij das Ruhestadium, stopnja die Ruhestufe, točka der Ruhepunkt)
trenje v mirovanju die Ruhereibung
v mirovanju in Ruhe, in Ruhestellung

mišljenj|e¹ [ê] srednji spol (-a …) das Denken
mišljenje mišljenja filozofija Denken des Denkens
mišljenje v črnobelih kalupih Freund-Feind-Denken
pravno mišljenje Rechtsdenken
šablonsko mišljenje Schablonendenken
…mišljenja Denk-
(čas die Denkzeit, ekonomija die Denkökonomie, proces der [Denkprozeß] Denkprozess, način die Denkweise, die Denkart, psihologija die Denkpsychologie, sposobnost die Denkfähigkeit, zakon das Denkgesetz)
sprememba mišljenja das Umdenken
spremeniti način mišljenja umdenken
spodbuda za mišljenje der Denkanstoß
šibek v mišljenju denkschwach

mitteleuropäisch srednjeevropski; mitteleuropäische Zeit srednjeevropski čas

mladoletnost samostalnik
(o starosti) ▸ kiskorúságV času mladoletnosti otrok za njihove pravice in koristi skrbijo starši. ▸ kontrastivno zanimivo Amíg a gyermekek kiskorúak, a jogaikról és érdekeikről a szülők gondoskodnak.

mletj|e [é] srednji spol (-a …) das Mahlen, die Ausmahlung, das Ausmahlen; die Mahlarbeit; die Zerkleinerung; drobno: die Feinausmahlung
deli za mletje der Mahlkörper
strojček za mletje mesa der Fleischwolf
naprave za mletje das Mahlanlage
… mletja Mahl-
(čas die Mahlzeit, finoča/kakovost die Mahlfeinheit, hitrost die Mahlgeschwindigkeit, postopek der Mahlvorgang)
stopnja mletja der Mahlungsgrad, Mahlgrad, Ausmahlungsgrad

môj mòja mòje zaim. moj: moj stan; -a knjiga; -e dijete; dobio si pismo od mojega, od moga oca; kuća -e sestre nalazi se u Njegoševoj ulici; mojemu, mome bratu je javljeno; u -oj zemlji žive različiti narodi i narodnosti; sam. -i danas nisu kod kuće moji domači danes niso doma; bijaše moje moj čas je minil; na moju = po mome po mojem mnenju, po mojih mislih