Franja

pūsa -ae, f (pūsus) deklica, dekle: † dicit † pusum puellam pusam: sic fiet mutua[m] muli: nam vere pusus tu, tua amica senex Papinius ap. Varr.

pusti|ti¹ (-m) puščati

1. lassen (dol herunterlassen, hinunterlassen, gor herauflassen, hinauflassen, mimo vorbeilassen, naprej vorlassen, nazaj zurücklassen, proč fortlassen, skozi durchlassen, tja hinlassen, tu dalassen, ven herauslassen, hinauslassen, za seboj zurücklassen)
pustiti čakati koga warten lassen, na odgovor ipd.: (jemanden) hinhalten
pustiti časa komu/sebi (jemandem/sich) Zeit lassen
pustiti daleč za seboj weit hinter sich lassen
pustiti do besede zum Wort kommen lassen, sprechen lassen
pustiti do konca povedati (jemanden) ausreden lassen
pustiti koga hladnega (jemanden) unbeeindruckt lassen
pustiti ležati/mirovati [ruhenlassen] ruhen lassen
pustiti na cedilu (jemanden) im Stich lassen, im Regen stehen lassen
pustiti na/pri miru (jemanden) in Ruhe lassen, kako zadevo: die Finger von (etwas) lassen
ne pustiti na miru (jemandem) keine Ruhe lassen
pustiti ob strani ausklammern, unbeachtet lassen, übergehen, aus dem Spiel lassen
pustiti oditi [gehenlassen] gehen lassen, ziehenlassen
pustiti odteči abtropfen lassen
pustiti prazno okence: aussparen
pustiti prednost komu v prometu: (jemanden) vorfahren lassen
pustiti prevreti (etwas) vergären
pustiti priti skupaj [zueinanderlassen] zueinander lassen
pustiti svobodo/na svobodo (jemanden) laufen lassen
pustiti uležati ablagern lassen
pustiti viseti [hängenlassen] hängen lassen
pustiti vreti kochenlassen
pustiti živeti am Leben lassen, leben lassen
ne pustiti se vplesti v kako zadevo: sich heraushalten (aus)
ne pustiti zraven koga (jemanden) [fernhalten] fern halten (von)
ne pustiti kamna na kamnu pri iskanju: keinen Stein auf dem anderen lassen
ne pustiti se motiti sich nicht stören lassen
ne pustiti si do živega nichts an sich herankommen lassen
ne pustiti si nič reči sich nichts sagen lassen
pustiti, da postane navada zur Gewohnheit werden lassen
pustiti, naj gredo stvari svojo pot die Dinge laufen lassen, den Dingen ihren Gang/Lauf lassen
pustiti, naj gre kdo svojo pot človek: (jemanden) seinen eigenen Weg gehen lassen
pustiti naj govori orožje die Waffen sprechen lassen
pustiti, naj je, kar je fünf gerade sein lassen

2. kot ostanek: überlassen, [übriglassen] übrig lassen, [stehenlassen] stehen lassen

3. (ne spreminjati) lassen (wie es ist), belassen
pustiti na glavi klobuk: aufbehalten
pustiti na sebi plašč: anbehalten
pustiti odprto [offenhalten] offen halten, auflassen
pustiti tičati [steckenlassen] stecken lassen
pustiti vklopljeno anlassen

4. naročiti, da kdo drug kaj stori:
pustiti prinesti bringen lassen (ich habe es bringen lassen)
priti (jemanden) kommen lassen
narediti machen lassen

5. kot posledico: zurücklassen; behalten (nesreča/ bolezen mu je pustila to er behielt das von einer Krankheit/einem Unfall)

pustíti (dopustiti) to allow, to permit, to suffer, to yield, not to mind, not to hinder; to let; (opustiti) to give up (ali over), to leave off; to desist from, to abstain from, to refrain from, to forbear; (zapustiti) to leave, to quit, to relinquish, to abandon, to forsake; (izpustiti, spustiti) to let go, to let fly, to let loose; (prenehati, nehati) to drop, to cease, to omit

pustíti delo (o delavcu) to strike, to go on strike, to come out (on strike)
ne pustíti not to allow, not to permit, not to suffer (ali tolerate), to prevent, to hinder
pustíti koga na cedilu to leave someone in the lurch, to forsake someone, to abandon someone
pusti to! leave it alone!, let it be!
pusti to meni! leave it to me!
pusti me pri miru! leave (ali let) me alone!
pusti, naj gre stvar svojo pot! let it take its course!
pusti to tu! leave that here!
pustite ga noter! let him come in!; let him in!
pustite mi, da premislim! let me think it over!
pusti vrata odprta! leave the door open!
pustimo to za prihodnjič! we will leave that for the next time!
pustite me samega! leave me alone!
pustimo to in govorimo o čem drugem! let's drop it and talk of something else!
mi lahko pustite te dokumente dan ali dva? can you let me have those documents for a day or two?
pustil se je oslepariti he let himself be taken in
pusti si časa za premislek! leave yourself time to think!
to me pusti hladnega it leaves me cold
pustil je, da so ga pretepli he let them beat him
pustíti za seboj to leave behind
moral sem pustíti denarnico doma I must have left my purse at home
pustil je vse druge tekmovalce daleč za seboj he has outdistanced (ali has outstripped) all the other competitors
pustíti si rasti brado to grow a beard
pustíti koga v negotovosti to keep (ali to hold) someone in suspense
pustíti iz vida to lose sight of
pustíti koga čakati (pol ure) to keep someone waiting (for half an hour)
pustíti komu proste roke glede... to let someone have a free hand as regards...
ne more pustíti pijače he cannot break himself of the habit of drinking
pustíti si svetovati to listen to advice
pustíti pri starem to stick to the old ways
to se mu mora pustíti you have to grant him that
pusti, da luč gorí leave the light on!
ne se pustíti videti to keep out of sight
živeti in pustíti živeti! live and let live!
ali pusti ali vzemi! take it or leave it!
pustite dve prazni vrsti! leave two lines blank (ali blank lines)!
je oče pustil kako sporočilo? has Father left a message?
računam nate, zato me ne puščaj na cedilu! I count on you, so don't let me down!
pusti, da kdo drug opravi to! (figurativno) ZDA let George do it!
pustíti stroje teči to let the engines rip
pusti te stvari, kakor so! leave these things as they are!
pustil sem, da je avto drvel s polno hitrostjo (pogovorno) I let her rip
pustíti vprašanje odprto to leave the question open

pūsus -ī, m (prim. puer, pūsiō, pūbēs²) deček, fant, fantič(ek), dečko, dečič, deč(k)ec, dečarec, hlapčič(ek), poba, pobček, pubec: † dicit † pusum puellam pusam: sic fiet mutua[m] muli: nam vere pusus tu, tua amica senex Papinius ap. Varr.

quadrīmulus 3 (demin. iz quadrīmus) štirileten, štiri leta star: aut ego aut tu: nam tibi quadrimulum tuos pater peculiarem parvulum puerum (po nekaterih izdajah parvolo puero) dedit Pl., sed illi patruo huius qui vivit senex Carthaginiensi duae fuere filiae: altera quinquennis, altera quadrimula Pl.

quaeritō -āre -āvī -ātum (freq. h quaerere)

1. vneto (marljivo) iskati: aliquem ali aliquid: Kom., Enn. ap. Macr., telum aliquod Ap., aquam diu Amm., aliquem inter vivos mortuum Pl., aliquem terrā marique Pl. apud emporium atque in macello … sum defessus quaeritando, nusquam invenio Naucratem Pl.

2. metaf.
a) iskati kaj = skušati si kaj pridobiti, težiti za čim, gledati po čem, za čim, skrbeti za kaj, preskrbovati si kaj: hospitium Pl., malam rem quaeritas? Pl. hočeš biti tepen?
b) vneto (marljivo) po(v)praševati, poizvedovati, hoteti natanko (natančno) vedeti: haec cur quaeritet? Ter., cur tu id quaeritas? Pl., quid quaeritabas? Pl.

3. occ. iskati zaslužek, (z delom) pridobivati si, služiti si kaj: arva subigendo victum Amm., lanā ac telā victum Ter.

quaesō -ere, redko quaesīvi (osnovna obl. *quaisso, quaesso, prim. quaerō)

1. iskati, skušati dobiti (priskrbeti, ohraniti) kaj: astrologorum signa in caelo quaesit Enn. ap. Ci., quaeso adveniente morbo nunc medicum tibi Pl. ap. Non., nautis mari quaesentibus vitam Enn. ap. Fest., liberûm quaesendûm causā ali liberorum quaesendûm gratiā Enn. ap. Fest.

2. prositi, naprositi (naprošati); z acc. rei: non divom pacem … prece quaesit Lucr.; večinoma v 1. os. sg. ali pl. (quaesumus) s finalnim stavkom (pogosto kot vrivek v njem); naprošena oseba stoji v acc. ali abl. z a(b): Naev. ap. Don. et Serv., Caecil. ap. Non., Ca. idr., id uti permittatis, quaesumus L., precor quaesoque, ne … facere et pati omnia nefanda velis L., te quaeso, ut me iuves Pl., deos quaeso, ut sit superstes Ter., Carionem quaesivit, ut adulescentior aetati concederet Mamerci S. ap. Prisc., quaeso a vobis, ut audiatis ali ne putetis Ci.; s samim cj.: deos quaeso, floreas Cu., quaeso, parcas mihi Pl.; kot vrivek: decretum, quaeso, cognoscite Ci., reficite vos, quaeso, iudices, per deos immortales Ci., quam ob rem aggredere, quaesumus et sume ad hanc rem tempus Ci. ep.; včasih kot vzklik začudenja prosim(o) te ali vas = za božji čas!: ubinam est, quaeso? Ter., quaeso edepol, num tu quoque etiam insanis? Pl., quaeso, etiamne tu has ineptias? Ci. ep.

3. vprašati (vpraševati): vatem adgredior dictis ac talia quaeso V.

qualsiasi agg. vsak; katerikoli; kakršenkoli:
sono a sua disposizione in qualsiasi momento na razpolago sem vam v vsakem trenutku
sono d'accordo con te, qualsiasi decisione tu prenda strinjam se s tabo, kakorkoli se boš odločil
una ragazza qualsiasi navadno, preprosto dekle (tudi slabš.)

quam (adv. acc. sg. f. relat. pron. quī)

I. kako? kako zelo? v kolik(šn)i meri? Ker quam vedno stopnjuje, stoji nav. pred adj. in adv., redko pred glag. in subst. v neodvisnem vprašanju in vzkliku (obliki ret. vprašanja): Pl., Ter., Q. idr., quam multis custodibus opus erit? Ci., quam veri simile est? Ci., quam diu vos eludet? Ci., quam multa quam paucis! Ci., quam cito illa omnia ex laetitiā … ad luctum reciderunt! Ci., quam cupiunt laudari! Ci.; v odvisnem vprašalnem stavku: Ter., V., Petr., Q. idr., quam sit amicus, adtendite Ci., quod quam late pateat, videtis Ci., videte, quam despiciamur Ci. kako zelo, quam hostis sit, animadvertite Ci. —

II. relat. kakor, kot, ko (nego, li).

1. pogosto v soodnosnosti z determinativnim tam: quid tam populare quam libertas? Ci., non tam generosus quam pecuniosus N. ne toliko plemenit kot bogat, denaren (manj plemenit kot bogat, bolj bogat kot plemenit), si tam cavere potuisset quam metuere solebat Ci.; ret. z izpuščenim tam: Tib., homo non, quam isti sunt, gloriosus L., obicias illi, quam voles saepe Ci. kolikorkrat hočeš, nocte (sc. hiemem), quam longa (sc. est) V. vso dolgo noč (zimo). Od tod pogosto pri possum (queo): tam consimilis (sc. imago) est, quam potest Pl. pravzaprav: je tako podobna, kakor le more (namreč biti podobna) = je kolikor (le) mogoče podobna, je kar najbolj podobna, tam confido, quam potest Pl. kar le mogoče; brez tam: tusa cribrataque vino quam possit excellenti Plin. s kolikor (kar le) mogoče izvrstnim vinom; pogosteje s superl.: quam celerrime potuit C. kakor hitro (brž ko, čim hitreje) je mogel, kolikor mogoče hitro, kar najhitreje, quam maximā possum voce dico Ci. s kar najmočnejšim glasom, kar najglasneje, quam verissime potero, dicam S. kar najbolj po resnici, quam queas minimo Ter. če se izpusti glag. possum (queo), nastanejo govorniški obrati kakor npr.: quam magnus (maximus) numerus C. kolikor mogoče veliko (kar največje) število, quam magnis itineribus C. s kar najbolj pospešeno hojo, v kar najhitrejših pohodih, cena quam opima Auct. b. Hisp. kar najobilnejša, quam plurimi colles C. ali dies Plin. iun. ali quam plurimae serpentes N. kar največ … , quam plurimo vendere Ci. kar najdražji, sementes quam maximas facere C. kar najobilneje (največ) zasejati, supplicium quam acerbissimum Ci. kar najhujša (najostrejša), quam primum Ci. idr. brž (prej) ko mogoče, kar najhitreje, quam maxime Ter., Ci. idr. kolikor le mogoče, neizrečeno, quam saepissime, longissime, diutissime, minime idr. kolikor mogoče pogosto (dolgo, malo), kar najpogosteje (najdlje, najmanj) itd. Ret. se nadomešča determinacija s tantus: Ci., L. ali sic: quam … nimbi crepitant, sic heros V.

2. nanašajoč se na komparative ali komparativne izraze
a) za komparativi: ignoratio futurorum malorum utilior est quam scientia Ci., eum magis milites quam qui praeerant suspiciebant N., amplius quam centum iugera N., potius quam N. idr., his quam physicis potius credendum Ci., atrocius quam pro numero hostium L. kot je bilo treba glede na število sovražnikov. V drugem členu (quam) s popolnim stavkom: epulabatur luxuriosius, quam qui aderant perpeti possent N. razkošneje, kot so mogli … , prerazkošno, da bi bili mogli navzoči prenašati, periturum se potius dixit, quam cum flagitio rediret N.; tako tudi quam ut, quam qui (relativni sklop) za komparativom, ki zaznamuje previsoko stopinjo: indulgebat sibi liberalius quam ut invidiam vulgi effugere posset N., maior sum, quam cui possit Fortuna nocere O. prevelika (prevzvišena) sem, da bi mi mogla … Za komp. plus, amplius, minus, longius se quam tudi izpušča: plus septingenti C. več kot, spatium amplius pedum CCC C.; ko se primerjata s quam dve lastnosti enega subj., lahko stoji v obeh členih komp.: ne libentius haec in illum evomere videar quam verius Ci. bolj iz posebnega veselja kot iz prepričanja, Caecina recuperare gloriam avidius quam consultius properabat T., Romani bella quaedam fortius quam felicius gesserunt L. bodisi samo v prvem členu z magis opisani ali nam. njega pravi komp.: ad dicendum veniebat magis audacter quam parate Ci., Agricolae … ingenium … speciem excelsae … gloriae vehementius quam caute appetebat T. (v sl. stoji v vseh treh primerih v prvem členu „bolj“ s poz., v drugem „kot“ s poz.). Po nekakšnem anakolutu stoji lat. adj. v obeh členih v poz.: claris quam vetustis maioribus T. bolj slavnih kot starih prednikov, tacita bona est mulier quam loquens Pl. Tako tudi pri primerjanju dveh subst.: nec me mea ars quam (bolj ko) benevolentia perturbat Cu., cedere loco consilii quam formidinis arbitrantur T. Nanašaje se na superl. s pomenom krepkejšega komp.: cum tyranno, quam qui umquam saevissimo L.
b) za komparativnimi izrazi; taki so: malle (pleonast. magis malle, potius malle), velle, praestare, probare, statuere idr.: Pl., Ter., N. idr., perire maluit quam navem relinquere N., Uticae potius quam Romae esse maluisset Ci., malae rei se quam nullius … duces esse volunt L., eos laudare quam lugere praestabit Ci., pacem quam bellum probabam T., statuit congredi quam cum tantis copiis refugere N.; nadalje za alius, aliter (s kako nikalnico), contra, secus, aeque, iuxta, supra, ultra, perinde, diversus, dissimilis: Pl., Suet. idr., nihil aliud quam bellum comparare N. (gr. οὐδὲν ἀλλ' ἤ) nič drugega kot … = zgolj, le; z izpuščenim alius: ne quis (sc. alius) Asiae rex sit quam ille Cu., quid est compati quam cum alio pati Tert., quid de vestro iure … contra quam proposueram, disputabo? Ci., ne quid fiat secus quam voluimus Ci. ep., iuxta eam rem aegre passi patres, quam cum consulatum vulgari viderent L., corpus patiens inediae … supra quam cuiquam credibile est S., nec ultra moratus quam dum … auxilia conciret T.; za števnimi pojmi: Pl., Col., Suet. idr., sexiens tanto quam quantum satum sit Ci., ut vix dimidium, quam quod acceperat, tradiderit L., multiplex quam pro numero damnum est L.

3. poseb. pogosto za komparativnimi časovnimi izrazi: prius, ante, antea, post, postea (prim. priusquam, antequam itd.): Ter., C., V., H., N., Pr. idr., prius itaque quam alter consequi posset L., si quid mihi acciderit prius, quam hoc tanti mali videro Ci., neque ante dimisit eum, quam fidem dedit adulescens L., Achaei non antea ausi capessere bellum, quam … revertissent legati L., non multo post, quam tu a me discessisti Ci. ep., postea vero quam participem negoti Scaurum accepit S.; tako tudi za: pridie, postridie, postero (tertio, septimo) die idr.: haec epistula est pridie data quam illa Ci. ep., cum postridie eo venissemus, quam apud Catulum fuissemus Ci., postero die, quam venit L., septimo die, quam profectus erat L., die vicesima, quam creatus erat, dictaturā se abdicavit L., terram attingere ore triduo proximo, quam sit genitus, negant posse Plin.

quandō-que (posplošen quandō)

1. adv.
a) relat. kadarkoli (kadar koli), kadar le, kolikorkrat le: L., Cu., Col., Plin., Petr., Sen. ph. idr., quandoque te in iure conspicis Ci., quandoque ab eādem parte sol iterum defecerit, tum … Ci., indignor, quandoque bonus dormitat Homerus H.
b) nedoločno α) kdaj, enkrat, prej ali slej, nekdaj (kdaj) ob svojem času (svoj čas): Plin. iun., Suet., Macr. idr., ne quandoque incendium suscitet L., quoad ille quandoque veniat Ci. ep., tu quandoque degustabis imperium T. β) včasi(h), kdaj pa kdaj, od časa do časa (časi ter časi): Sen. ph., Cels., Front. idr., submitti tamen in vicinia urbis quandoque oportebit Col.

2. conj. causalis ker (že): quandoque hice homines … spoponderunt … , ob eam rem, … hosce homines vobis dedo L. (fecialsko besedilo).

Opomba: Quandoque = et quando: o rus, quando ego te adspiciam, quandoque licebit … ducere … oblivia … ? H.

quā-propter, adv.

1. vprašalno zakaj?: Ter. idr., quapropter id vos factum suspicamini? Pl.; odvisno: interrogatus, quapropter id fecisset Val. Max.; v tmezi: quid ego feci, qua istaec propter dicta dicantur mihi Pl.

2. relat.
a) zaradi česar: non tu scis, Hecubam quapropter canem Graii esse praedicabant? Pl.; v tmezi: qua me propter eduxi foras Ter.
b) (priklepajoč konsekutivne glavne stavke) (in) zato, (in) zatorej, (in) zategadelj: Ter., Enn. ap. Varr., Lucr., Plin., Val. Max. idr., quapropter vos oro, ut attente verba mea audiatis Ci., quapropter me auditote Ci.

quattro

A) agg.

1. štiri:
le quattro stagioni štirje letni časi
i quattro punti cardinali štiri strani neba
pezzo a quattro mani glasba štiriročna skladba
tetto a quattro acque gradb. štirikapna streha
avere quattro occhi šalj. nositi naočnike
chiuso fra quattro mura, pareti zaprt med štirimi stenami
gridare qcs. ai quattro venti kaj razglasiti, obesiti na veliki zvon
parlare a quattr'occhi govoriti na štiri oči

2. četrti:
vengo il quattro giugno pridem četrtega junija
oggi ne abbiamo quattro danes smo četrtega

3. ekst. malo, nekaj:
abito qui, a quattro passi stanujem tu blizu
quattro gatti pren. slabš. zelo malo ljudi
fare quattro chiacchere poklepetati
fare quattro salti malo po domače zaplesati
sudare quattro camicie pren. garati kot črna živina, pošteno se namučiti

B) m, f štiri:
le quattro štiri (ura)
tiro a quattro četverovprega
quattro con, quattro senza šport četverec s krmarjem, brez krmarja
dirne quattro a qcn. koga pošteno okregati
essere vero come due e due fanno quattro biti zanesljivo res
fare il diavolo a quattro zganjati vik in krik; narediti sceno, ostro reagirati
fare le scale a quattro ekst. hitro iti po stopnicah
farsi in quattro pren. garati kot črna živina; močno si prizadevati, potruditi se

que⁴ [kə] adverbe

1. koliko, kako

que de difficultés! koliko težav!
que de fois! kolikokrat!
que tu es stupide! kako si bedast!
qu'il fait froid aujourd'hui! kako mrzlo je danes!

2. zakaj

que ne m'avez-vous prévenu! zakaj me niste obvestili?
que ne vient-il? zakaj ne pride?

que ki, kar

el año que viene prihodnje leto
razón que te sobra (pop) v tem imaš res prav
el que la que tisti -a, ki
lo que tisto, kar
lo que quieras kar hočeš, kot se ti ljubi
lo que dirán govoričenje ljudi
¡lo que tú dices! ti imaš pač prav!
el que más, el que menos eden več, eden manj
hay a. que ver je kaj videti
ya no tengo dinero que perder nimam več denarja, ki bi ga izgubljal
no tengo nada que ofrecerle nimam Vam česa ponuditi
hay que hacerlo to je treba narediti
nada que comer nič za pod zob
tengo que hacer moram napraviti
por mucho que sepa naj še toliko ve

que da; da bi; ker, ko; kot da, kot; ali, pa, ampak

es natural que no lo sepas umljivo je, da tega ne veš
salido que hubo mi padre brž ko je moj oče odšel
antes que preden
luego que brž ko
ya que puesto que ker, ker že
¡ojalá que lo sepa! če bi le (on) to vedel!
a menos que razen če
siempre que če, ako
que yo sepa kolikor jaz vem
lo mismo que antes isto kot prej
más que nunca več kot kdaj koli
yo que tú lo haría jaz na tvojem mestu bi to naredil
lo haré lo mejor que pueda naredil bom to, kot bom najbolje mogel
uno que otro ta in oni, nekateri
mal que bien tako tako, srednje
¡otro que tal! tu je še eden!
él es el cupable, que no yo on je krivec, ne pa jaz
volaba que no corria letel je, pa ne tekel
que quiera que no quiera naj mu je po volji ali ne
tarde que temprano prej ali slej
corre que vuela teče kot veter
¡que entre! naj vstopi! naprej!
que no lo haré tega ne bom naredil!
corre que corre kar naprej, neprestano

quel, quelle [kɛl] adjectif

1. kateri; kakšen

quels journaux as-tu lus? katere časopise si bral?
quelle est la meilleure de ces solutions? katera od teh rešitev je najboljša?
de quel droit? s kakšno pravico?
quelle faim de loup! kakšna volčja lakota!
quelle a été la cause de son départ? kakšen (kaj) je bil vzrok njegovega odhoda?

2.

quel ... que katerikoli, kakršenkoli
quels livres que tu lises ... katerekoli knjige bereš ...
quelles que soient ses habitudes ... kakršnekoli so njegove navade ...

quelque¹ [kɛlk] adjectif

1. kak(šen), (ne)kaj

as-tu quelque chance de succès? imaš kaj možnosti za uspeh?
quelque part nekje
à quelque distance nedaleč
quelque jour nekega dne
quelque peu nekoliko
j'ai quelque peine à le croire s težavo to verjamem
quelques jours après nekaj dni pozneje
ces quelques employés teh nekaj uslužbencev, ti maloštevilni uslužbenci

2.

quelque ... que katerikoli, kakršenkoli
quelque promesse qu'on t'ait faite kakršnokoli obljubo so ti dali
je sortirai par quelque temps que ce soit šel bom ven ob kakršnemkoli vremenu

quelque² [kɛlk] adverbe

1. okrog, približno

il a quelque 60 ans okrog 60 let je star

2.

quelque ... que najsi še tako, čeprav
quelque habiles que vous soyez najsi ste še tako spretni
quelque adroitement que tu t'y prennes najsi se še tako spretno lotiš tega ...

question [kɛstjɔ̃] féminin

1. vprašanje

poser, faire une question staviti vprašanje
presser quelqu'un de questions obsuti koga z vprašanji
il est question de govor je o; gre za
il n'est pas question que tu sortes ce soir ni govora o tem (izključeno je), da bi ti šel ven nocoj
mettre une question à l'ordre du jour dati vprašanje na dnevni red
répondre à une question odgovoriti na vprašanje
sur la question na vprašanje

2. problem, vprašanje, zadeva, stvar

là est toute la question v tem je vsa težava
une question de vie ou de mort življenjsko vprašanje
ce n'est pas la question ne gre za to, stvar ni v tem
une question de temps vprašanje časa
sortir de la question oddaljiti se od stvari
à la question! k stvari!
en question sporen, vprašljiv, problematičen
cela ne fait pas la question to ni sporno
mettre, remettre quelque chose en question (ponovno) pretresti zaradi problematičnosti
cela remet en question ... to spravlja v nevarnost, to ogroža ...
question de confiance vprašanje zaupnice
l'homme en question človek o katerem je govor, dotični človek
question d'actualité, à l'ordre du jour aktualno vprašanje
question pendante, en suspens nerešeno vprašanje
question raciale rasni problem
question litigieuse sporno vprašanje
question de droit, juridique pravno vprašanje
question d'argent, financière denarno, finančno vprašanje
question sociale socialno vprašanje
(familier) question d'argent, tout est réglé glede denarja je vse urejeno
je sors, question de prendre un peu d'air (familier) grem ven, malo na zrak

3. vieilli mučenje, natezalnica

soumettre un accusé à la question dati mučiti obtoženca
mettre quelqu'un à la question (figuré, familier) koga na natezalnico dati

qui¹ [ki] pronom ki, kateri, -a, -o; kdor; kar

l'enfant cherche quelqu'un avec qui jouer otrok išče nekoga, ki bi se z njim igral
c'est vous qui l'avez dit vi ste to rekli
le fasse qui voudra naj to napravi, kdor hoče
voilà qui me plaît to mi je všeč
sauve qui peut reši se, kdor se more
et qui mieux (pis) est ... in kar je (še) bolje (hujše) ...
à qui mieux mieux kot za stavo
qui plus est (kar je) še več, kar pomeni še več
ce qui kar
je ferai ce qui me plaira storil bom, kar mi bo všeč
qui que ce soit, qui que ce fût kdorkoli
demandez-le à qui que ce soit vprašajte to kogarkoli
qui que kdorkoli
qui que tu sois kdorkoli si
celui qui kdor