Franja

Zadetki iskanja

  • izmišljotina samostalnik
    1. (neresnica) ▸ kitaláció, agyszülemény
    čista izmišljotina ▸ színtiszta agyszülemény
    popolna izmišljotina ▸ merő kitaláció, puszta agyszülemény
    navadna izmišljotina ▸ egyszerű kitaláció
    gola izmišljotina ▸ puszta kitaláció
    pravljična izmišljotina ▸ meseszerű fikció
    smešna izmišljotina ▸ nevetséges kitaláció
    medijska izmišljotina ▸ média kitalációja
    novinarska izmišljotina ▸ újságírói kitaláció, újságíró agyszüleménye
    kup izmišljotin ▸ egy rakás agyszülemény
    izmišljotina medijev ▸ sajtó kitalációja
    označiti kaj za izmišljotino ▸ kitalációnak minősít
    izmišljotine in laži ▸ agyszülemények és koholmányok
    Njihova trditev, da so tako ravnali po naših navodilih, je čista izmišljotina. ▸ Az az állításuk, hogy a mi utasításaink alapján jártak el, merő kitaláció.
    Od nekdaj sem bil prepričan, da so zgodbe o jetiju navadna izmišljotina. ▸ Mindig is meg voltam győződve arról, hogy a jeti-történetek egyszerű agyszülemények.
    Predsednik zatrjuje, da gre za izmišljotine demokratov in ne ukrepa. ▸ Az elnök azt állítja, hogy ezek a demokraták agyszüleményei, és nem tesz semmit.

    2. (pogruntavščina; ideja) ▸ elmeszülemény
    Sv. Miklavž je pač tradicija, tudi družinska, Božiček pa skoraj nova izmišljotina, izum trgovcev in medijev. ▸ A Mikulás hagyomány, sőt családi hagyomány, de a Télapó szinte új elmeszülemény, a kereskedők és a média találmánya.
    Zmotna je trditev, da je praznik 8. marec, dan žena, izmišljotina odmrlega samoupravnega socializma. ▸ Tévedés azt állítani, hogy március 8-a, a nőnap a megszűnt önrendelkezéses szocializmus elmeszüleménye.
  • izrodek samostalnik
    1. izraža negativen odnos (izprijena, ničvredna oseba) ▸ selejt, gazember, korcs, söpredék
    izrodek generacije ▸ generáció selejtje, nemzedék söpredéke
    lažnivi izrodek ▸ hazudós korcs
    človeški izrodek ▸ emberi selejt
    Med zaporniki naj bi na tatove pljuvali kot na izrodke družbe. ▸ A rabok között a tolvajokat állítólag a társadalom korcsaként lenézik.
    Pogubno pa je to, da največji izrodki vodijo svet. ▸ Az a szörnyű, hogy a legnagyobb gazemberek irányítják a világot.

    2. izraža negativen odnos (izprijena predstava ali mnenje) ▸ fantazmagória, torzszülött, szülemény
    izrodek domišljije ▸ fantazmagória, agyrém, fantázia torzszülöttje, agyszülemény
    Ali zares ne veste, da so to samo izrodki vaše domišljije? ▸ Hát valóban nem tudja, hogy ezek csak a maga fantazmagóriái?

    3. izraža negativen odnos (kar se sprevrže v svoje negativno nasprotje) ▸ elfajzás, elfajulás, degenerálódás
    To pa je že izrodek prvobitnega in prijetnega bivanja v naravi. ▸ Ez már a természetben való ősi, élvezetes létezés elfajzása.
    To ni islam, ki je ustvaril civilizacijo, ampak je izrodek islama, ki ustvarja nov totalitarizem. ▸ Ez nem az az iszlám, amely civilizációt teremtett, hanem az iszlám elfajzása, amely új, totalitárius rendszert teremt.

    4. sovražno (o odnosu do drugačnosti) ▸ különc, csodabogár
    Človek se tako rekoč pravilno opredeljen že rodi, če se ne, je pa izrodek. ▸ Az ember úgymond már születésekor megfelelően elkötelezett, ha pedig nem, akkor különcnek számít.
    V novi kibernetiki se vrača ta posluh za izrodke, torej tudi za posebneže, kakršni so misleci in pesniki. ▸ Az új kibernetikában visszatér ez a különcök iránti affinitás, az olyan csodabogarakat is beleértve, mint a gondolkodók és a költők.

    5. (bitje z motnjo v razvoju ali telesno okvaro) ▸ torzszülött, szörnyszülött, korcs
    Primarni strah pred pošastnimi izrodki je vsajen tudi v sodobna razmišljanja o potencialnih človeških klonih. ▸ A szörnyszülöttektől való ősi félelem a lehetséges emberi klónokról való modern gondolkodásba is beleivódott.
  • ìzručkē prisl. metaje, lučaje: udario ga batinom izručke udaril ga je, tako da je vrgel vanj gorjačo
  • iztêči (-têčem) | iztékati (-am)

    A) perf., imperf. scolare; fuoriuscire

    B) iztêči se (-têčem se) | iztékati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. passare, scadere; finire:
    rok za izplačilo se je iztekel il termine di pagamento è scaduto

    2. (končati, končavati se) finire, andare a finire, concludersi:
    vesel sem, da se je tako izteklo sono contento che sia finita così
    filmski trak se je iztekel la pellicola è finita
    ura se je iztekla l'orologio è scarico
    pren. njegove ure so se iztekle la sua vicenda terrena si è conclusa
    račun se izteče il conto torna
    med. oko se je izteklo è fuoriuscito l'umor vitreo
  • izvršiti se povratni glagol
    (zgoditi se) ▸ végbemegy, zajlik, történik
    Te so tako tanke, da se lahko skozi njihove stene izvrši izmenjava snovi. ▸ Ezek olyan vékonyak, hogy végbe tud menni az anyagcsere a falukon keresztül.
    Vse dejanje 453 strani obsegajočega romana se izvrši v pol leta in sicer v drugi polovici leta 1092. ▸ A 453 oldalnyi regény teljes cselekménye fél év alatt zajlik, méghozzá az 1092-es év második felében.
    Bolnica je čutila, da se je na njej izvršila velika sprememba. ▸ A beteg érezte, hogy nagy változás történt vele.
    Pri večini vrst življenjski cikel traja skozi celo leto, da se popolnoma izvrši, izjeme so samo kakšne izredno majhne vrste, pri katerih se lahko v enem letu zamenjata dve ali celo več generacij. ▸ A legtöbb faj esetében az életciklus egy teljes évig tart, ez alól csak néhány rendkívül kicsi faj jelent kivételt, ahol egy év alatt két vagy akár több generáció is válthatja egymást.
    Okužba se velikokrat izvrši na nezrelih plodovih. ▸ A fertőzés sok esetben az éretlen terméseken fordul elő.
  • jahačica samostalnik
    1. (športnica) ▸ lovas
    navdušena jahačica ▸ lelkes lovas
    profesionalna jahačica ▸ profi lovas
    Sopomenke: jahalka
    Povezane iztočnice: dresurna jahačica

    2. neformalno, lahko grobo (pri spolnem odnosu) približek prevedkalovaglóülés
    strastna jahačicapribližek prevedka lovaglóülést szenvedélyesen kedvelő csaj
    Kljub temu da je izvrstna jahačica, v takšnem položaju težko doživi orgazem. ▸ Annak ellenére, hogy kiváló a lovaglóülésben, ebben a pozícióban nehezen jut el az orgazmusig.
    Nedvomno je tako imenovana jahačica v moškem svetu ena najbolj priljubljenih poz. ▸ Az úgynevezett lovaglóülés a férfiak körében kétségtelenül az egyik legkedveltebb szexpozíció.
  • jamais [žamɛ] adverbe (sploh) kdaj; nikoli

    ne ... jamais nikoli, nikdar
    jamais plus nikdar več
    à (tout) jamais, pour jamais za vedno
    au grand jamais prav nikoli (več)
    jamais de la vie prav nikoli
    si jamais vous venez če (sploh) kdaj pridete
    plus que jamais bolj (več) kot kdajkoli
    c'est pire que jamais to je hujše kot kdajkoli (prej)
    il n' en fait jamais d'autres tako (on) vedno dela
    cela ne s'est jamais vu kaj takega svet še ni videl
    fais-le maintenant ou jamais stôri to zdaj ali pa nikoli
    mieux vaut tard que jamais bolje pozno kot nikoli
  • japonsko prislov
    1. (o jeziku) ▸ japánul
    govoriti japonsko ▸ japánul beszél
    znati japonsko ▸ japánul tud
    po japonsko ▸ japánul
    japonsko govoreč ▸ japánul beszélő
    Ona je ena od trenutno najbolj iskanih japonsko govorečih vodičev. ▸ Ő jelenleg az egyik legkeresettebb japánul beszélő idegenvezető.
    Tako se po japonsko reče dober dan. ▸ Így mondják japánul, hogy jó napot.
    Kusabi po japonsko pomeni povezava. ▸ A kuszabi japánul kapcsolatot jelent.

    2. (o načinu ali stilu) ▸ japán [stílus]
    japonsko oblikovan ▸ japán formatervezésű
    japonsko natančen ▸ japán precizitású
    Armaturna plošča je zgledno japonsko oblikovana. ▸ A műszerfal a japán formatervezés jó példája.
  • jaz ich
    jaz pa bom: ich meinerseits
    razmerje jaz-ti das Ich-[Du] du-Verhältnis
    kot ti meni, tako jaz tebi wie du mir, so ich dir
  • jáz I; (rabljen kot samostalnik) ego, self

    jáz na primer... I for one
    jáz sam myself
    to sem jáz it is I, pogovorno it's me
    on in jáz sva velika prijatelja he and I are close friends
    ti to veš tako dobro kot jáz you know this as well as I do
    on tega ne verjame in jáz tudi ne he does not believe it and neither do I (ali nor do I)
    jáz, ki sem to videl... as one who saw it, I...
    kult jáza egoism
    drugi jáz second self
    preveč misli na svoj jáz he thinks too much of self
    on je moj drugi jáz he is my other self
  • jecljati glagol
    1. (o govorni napaki) ▸ dadog, hebeg
    jecljati od razburjenja ▸ dadog az izgatottságtól
    Vprašal sem ga, kako je lahko iz fanta, ki je močno jecljal, nastal tako dober govornik. ▸ Megkérdeztem tőle, hogyan válhatott egy erősen dadogó fiúból ilyen jó szónokká.
    Tretji je rahlo jecljal: "Moja žena je pa za… za…. za…klad!" ▸ A harmadik enyhén dadogott: „Az én feleségem pedig egy igazi k... k... kincs!”

    2. (nejasno izražati se) ▸ hebeg, dadog
    Mirko je takrat res deloval pretresen, komaj je nekaj jecljal in zadrževal solze.kontrastivno zanimivo Mirko akkor tényleg megrendültnek látszott, alig tudott valamit kinyögni és alig tudta visszatartani a könnyeit.
  • jȅda ž jed: kakva jeda takva meda kakor se mi streže, tako se mi delo odseda
  • jèli

    jèli da je res? it is true, isn't it?
    jèli da je tako? is it not so?, don't you think so?
  • jeter [žəte] verbe transitif vreči, zagnati, metati, (za)lučati

    jeter l'ancre zasidrati se
    jeter l'argent par la fenêtre metati denar skozi okno
    jeter en l'air v zrak vreči
    jeter un cri zavpiti, zakričati
    jeter feu et flammes iskre metati, ogenj bruhati
    jeter un essaim rojiti
    jeter des éclats de rire (za)krohotati se
    jeter les fondements položiti temelje
    jeter en fonte vliti (kip)
    jeter un coup d'œil pogledati
    jeter des larmes prelivati solze
    jeter un pont zgraditi most, premostiti
    jeter des racines pognati korenine
    jeter quelque chose au nez de quelqu'un komu pod nos kaj dati
    jeter un sort sur quelqu'un začarati, uročiti koga
    jeter la terreur širiti grozo
    se jeter vreči se, pognati se, skočiti; izlivati se (reka)
    se jeter au travers de quelque chose zoperstaviti se čemu
    être jeté à la côte nasesti (ladja)
    jeter ses armes položiti orožje
    jeter son bonnet par-dessus les moulins nad ničemer se ne spotikati, na nič se ne ozirati
    jeter aux chiens, aux moineaux (figuré) skozi okno metati
    jeter dehors ven vreči
    se jeter à l'eau v vodo skočiti (da bi si vzeli življenje)
    se jeter dans l'eau v vodo skočiti (za kopanje)
    se jeter dans l'eau de peur de la pluie (figuré) priti iz dežja pod kap
    jeter la gourme izdivjati se
    jeter sa langue aux chiens obupati nad ugibanjem
    jeter le manche après la cognée (figuré) puško v koruzo vreči
    jeter au panier v koš vreči
    jeter de la poudre aux yeux de quelqu'un (figuré) komu pesek v oči metati
    jeter du ridicule sur quelqu'un osmešiti koga
    se jeter à la tête de quelqu'un (figuré) komu se vseliti
    se jeter la tête au mur (figuré) z glavo skozi zid riniti
    cela ne se jette en moule to ni tako lahko, tako enostavno
  • juh|a ženski spol (-e …) die Suppe, mesna: die Suppe, die Brühe; krepka: die Fleischbrühe, Kraftbrühe; -suppe (beluševa Spargelsuppe, čebulna Zwiebelsuppe, fižolova Bohnensuppe, goveja Rindsuppe, grahova Erbsensuppe, s fritati Frittatensuppe, z jetrnimi cmoki Leberknödelsuppe, z rezanci Nudelsuppe, kokošja/kurja Hühnersuppe, kremna Cremesuppe, krompirjeva Kartoffelsuppe, paradižnikova Tomatensuppe, ribja Fischsuppe, zelenjavna Gemüsesuppe, želvja Schildkrötensuppe)
    … juhe/za juho Suppen-
    (lonec der Suppentopf, kokoš das Suppenhuhn, krožnik der Suppenteller, skodelica die Suppentasse)
    figurativno nobena juha se ne poje tako vroča kot se skuha es wird nicht so heiß gegessen, wie es gekocht wird
  • júha (-e) f

    1. gastr. zuppa; minestra, brodo:
    gosta, okusna, vroča juha brodo denso, ristretto, saporito, caldo
    čista juha brodo liscio
    goveja, kokošja, mesna juha brodo di manzo, brodo di pollo, brodo (di carne)
    fižolova, ribja juha zuppa di fagioli, di pesce
    krompirjeva, paradižnikova, zelenjavna juha minestra di patate, di pomodori, di verdura
    pren. ne po juhi priplavati saperla lunga

    2. usnj. (raztopina za obdelavo kož):
    strojilna juha conciante, concia
    PREGOVORI:
    nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha il diavolo non è così brutto come lo si dipinge
  • just2 [džʌst] prislov
    pravkar, ravno, prav; komaj, toliko da; samo, zgolj
    pogovorno resnično, res; pravzaprav

    just now pravkar, v tem trenutku; pred kakšnim trenutkom
    just then prav tedaj
    just as prav tako kot, ravno ko
    just as well prav tako
    just so točno, pravilno
    that is just it prav to je ono
    that is just like you to je čisto tebi podobno
    we just managed komaj smo uspeli
    the bullet just missed him toliko, da ga je strel zgrešil
    just possible vendar mogoče
    just for the fun of it samo za šalo
    just a moment, please! samo trenutek, prosim!
    just an ordinary man zgolj navaden možakar
    just tell me samo povej mi
    he was just too late for the train vlak mu je pred nosom ušel
    just wonderful res čudovito
    just how many are there? koliko jih pa pravzaprav je?
  • justamente po pravici; natančno, ravno

    justamente come natančno tako kot
    lo justamente preciso (to, kar je) neobhodno potrebno
    de eso se trata justamente ravno za to gre
  • juste [žüst] adjectif pravičen; primeren, ustrezen; upravičen, utemeljen; točen; tesen; komaj še zadosten; natančen; adverbe pravilno, točno, natančno; masculin pravičnik

    au juste natančno; pravzaprav; v zadnjem trenutku
    qu'a-t-il dit au juste? kaj je pravzaprav rekel?
    au plus juste do pičice natančno, točno
    à prix juste po primerni ceni, ne predrago
    à juste titre upravičeno
    comme de juste (familier) samoumevno, kot se spodobi
    midi juste točno poldan
    par le juste et l'injuste z vsemi sredstvi
    tout juste komaj še, toliko da še
    vous avez deux jours pour faire ce travail, ce sera juste! dva dni imate časa za to delo, to bo komaj dovolj!
    la soupe sera un peu juste pour nous trois juhe bo komaj dovolj za nas tri
    aller juste dobro pristajati (obleka)
    la montre va juste ura gre točno
    avoir juste de quoi vivre komaj še shajati
    avoir l'oreille juste dobro slišati
    être chaussé (trop) juste imeti (pre)tesne čevlje
    dormir du sommeil du juste spati spanje pravičnega
    ne savoir au juste ne vedeti točno
    toucher juste prav(iln)o zadeti, pogoditi
    c'est juste to je res
    juste ciel! juste Dieu! sveta nebesa!
    chanter juste pravilno peti
    je reste juste quelques minutes ostanem le, komaj nekaj minut
    il est arrivé bien juste prišel je v zadnjem trenutku
    il n'est pas juste de le traiter ainsi ni prav, da tako delajo z njim
  • justo prav, ravno; primerno; tesno

    al justo (čisto) točno; gotovo
    ¡justo! tako je!