Franja

pretreníran šport

ta atlet je pretreníran this athlete is stale

pretŕgati to tear, to tear apart (ali asunder)

pretŕgati na dvoje to tear in two
pretŕgati čez pol to tear in half; to break; to rend
pretŕgati molk to break (the) silence
pretŕgati diplomatske stike to break off diplomatic relations
blisk pretrga temo lightning rends the darkness
pretŕgati študij to break off ali to interrupt one's studies
pretŕgati se (izčrpati se) to break down, to collapse; to tear
ta nit se ne bo pretrgala this thread will not break (ali snap)

prevájati to translate; to make a version; to render into another language; to interpret

prevájati Cankarja v angleščino to translate Cankar into English
prevájati iz nemščine v fancoščino to translate from German into French
dobesedno prevájati to translate word for word
ta knjiga se da lepo prevájati this book translates well; elektrika to conduct
kovine dobro prevajajo električni tok metals are good conductors of electricity

prevládati, prevladováti prévaloir, (pré)dominer, l'emporter sur, remporter (ali prendre) l'avantage

prevladujoča lastnost qualité ženski spol prédominante
ta problem prevladuje v vsej tej zadevi ce problème domine l'affaire

prȅzati -ām bati se, strašiti se, s strahom se odvračati: prezati od čega; konj preza od vode; taj čovjek ne preza ni od čega ta človek se ničesar ne boji; prezati od opasnosti; ja ne prezam od opasnosti; dijete mi se preza u snu otrok se plaši v spanju

preživéti survivre ; (časovno) passer, vieillir ; (nekaj časa) séjourner

preživeti se (zastareti) passer de mode, être suranné, devenir désuet
preživeti katastrofo, nesrečo survivre à une catastrophe, à un accident
koga preživeti survivre à quelqu'un
nekaj let preživeti v Franciji séjourner quelques années en France
preživeti noč (familiarno) gîter, passer la nuit à
preživeti počitnice na morju passer ses vacances au bord de la mer
svoje večere preživim v branju j'occupe mes soirées à lire
ta moda se je preživela cette mode a vieilli
vse nas bo preživel (familiarno) il nous enterrera tous

príd behalf, advantage, benefit, good, interest, profit, favour

komu v príd VB on (ZDA in) behalf of someone, in favour of, for someone's good, for someone's benefit
v moj príd on my behalf
to mi bo v príd it will be to my advantage
to je tebi v príd it is for your good (ali benefit), it is in your own interest
v njegov príd to his profit
njegovo vedenje govori v njegov príd his conduct speaks in his favour
on obrne vse sebi v príd all is fish that comes to his net, all is grist that comes to his mill
obrniti sebi v príd to turn something to one's profit
vaša intervencija meni v príd your intervention on my behalf
on ni kaj prída plesalec he is not much of a dancer
to ni nič prída that is no use
to ni mnogo prída that is of little use, that is not worth much
ta knjiga ni kaj prída that book is not worth reading

prída

A) adj. inv. (navadno z nikalnico) di poco valore, cattivo, non buono:
ne biti (kaj) prida, biti malo prida essere di poco valore, cattivo, non buono
fant ni prida è un poco di buono
ta knjiga ni dosti prida il libro è pessimo, una schifezza

B) prída adv. (v nikalnih stavkih)
žito ni prida obrodilo il raccolto del grano è stato (piuttosto) scarso
ni se kaj prida spremenil non è cambiato affatto

prihraníti épargner, économiser, mettre de côté, garder, réserver

prihraniti komu kaj (figurativno) épargner (ali éviter) quelque chose à quelqu'un
prihraniti si kaj za pozneje garder (ali se réserver) quelque chose pour plus tard
prihrani si ta trud! épargne-toi cette peine!
s tem si prihranimo veliko časa cela nous fait économiser beaucoup de temps

prijèm hold; grip; grasp; (za roke v steni) handhold

nagel prijèm grab; figurativno knack
ta vaza nima nobenega prijèma this vase offers no hold
izpustiti svoj prijèm to let go one's hold
on ve za pravi prijèm za to he knows the right way to tackle it

priléči se prilégati se (obleka) to fit well (ali tightly, closely), to suit, (k obleki) to match; (dobro deti) to do good

ta klobuk se ti zelo dobro prilega this hat fits you very well
kozarec vina bi se mi prilegel a glass of wine would do me good
klobuk se ne prilega obleki the hat does not go with the suit
priléči se, prilégati se se barvi to match a colour

prílika ž
1. prilika, priložnost: iskoristiti, ugrabiti -u; dati -u za što; tom -om govorilo se i to ob tej priložnosti se je govorilo tudi o tem; drugom -om ob drugi priložnosti
2. prilika, videz: po svoj prilici
3. primer: uzeti koga za -u
4. podoba: iz tame se pojavi jedna prilika
5. ovo dvoje nisu prilika ta dva nista za skupaj
6. od -e približno
7. mn. razmere, okoliščine: nalaziti se u povoljnim -ama; prema -ama po razmerah, kakor kaže, kakor (je, bo) kazalo

priljúbiti se to become popular; to bring oneself into favour (komu with someone)

priljúbiti se komu to win someone's favour
ta knjiga se mi je priljubila I became fond of this book
otrok se je vsem priljubil the child won everyone's heart

priméra comparaison ženski spol , parallèle moški spol

brez primere sans pareil, sans égal, incomparable, inouï, unique (en son genre), hors classe, hors (de) pair
v primeri z en comparaison de, comparé à, comparativement à
napraviti primero établir une comparaison, tracer un parallèle
vzdržati primero soutenir la comparaison (avec)
ta primera šepa c'est une comparaison boiteuse (ali qui manque de justesse, familiarno qui cloche)

prīn-ceps¹ -cipis, abl. -e (= *prīmo-caps „prvo mesto zavzemajoč (zasedajoč)“, iz prīmus in capere; prim. dein-ceps)

I. adj.

1. prvi (= najprej): princeps in proelium ibat, ultimus conserto proelio excedebat L., apud omnes princeps ponebatur N. je veljal za prvega, principem locum tenere C., quoniam exordium princeps esse debet Ci. ker gre uvodu prvo mesto, ker mora biti uvod na začetku, princeps in agendo Ci., ut quisque in fugā postremus, ita in periculo princeps erat Ci., princeps Sicilia se ad amicitiam populi Romani applicuit Ci.; kot adj. relativum z objektnim gen.: principes pecuniae pollicendae fuerunt L. so prvi obljubili, principes inveniendi Ci. prvi iznajditelji.

2. metaf. prvi = najimenitnejši, najveljavnejši, najodličnejši, najpomembnejši, najvažnejši, najpoglavitnejši, glavni: principum philosophorum praecepta N., principibus placuisse viris H., femina p. Plin. gospa visokega stanu; kot adj. relativum z objektnim gen.: princeps ingenii et doctrinae Ci. najimenitnejši glede na … , odličnik po … ; nam. gen. opis s praep.: amor princeps ad benevolentiam coniungendam Ci. posebej pripravna. —

II. subst. m

1. najimenitnejši (najveljavnejši, najpomembnejši) mož, prvak, veljak, imenitnik, odličnik, dostojanstvenik, (po)glavar, vladar, vodja: ceteri principes Atheniensium N., custodes (za čuvarje, kot varuhe) reliquit principes N., principes Aeduorum C., per C. Valerium Tro[a]ucillum, principem Galliae provinciae C. enem izmed najveljavnejših mož, Gaio Valerio Donotauro, Caburi filio, principe civitatis C.; pogosto principes civitatis C., L. ali samo principes C., N. velikaši, principes plebis L. veljaki (naspr. infimi plebis), rerum publicarum principes Ci. državniki, principes equestris ordinis N. prvaki, equitatūs principes nobilissimae iuventutis Cu. prvaki mladega (makedonskega) plemstva, princeps nobilitati vestrae L. glavar, (sc. Thebani) principes Graeciae sunt N. vodje, vladarji, legatorum ali legationis princeps L. glasnik, besédnik, p. in iure civili, in astrologiā Ci. prvak, vodilni strokovnjak.

2. začetnik, ustanovitelj, ustanovník (ustanóvnik), osnovatelj, utemeljitelj, povzročitelj, povzročník (povzróčnik), (na)snovatelj, snovalec, glava(r), načelnik, vodja, voditelj: Zeno princeps Stoicorum Ci., p. consilii C., Ci., N., sceleris N., nobilitatis Ci. ustanovnik, factionis, coniurationis Ci., belli inferendi C. ki je vojno začel, začetnik (= povzročitelj, krivec) vojne, rogationis L. svetovalec, predlagatelj, ut eius rei princeps esset N. (da) naj se postavi tej zadevi na čelo, (da) naj se postavi za vodjo te zadeve, princeps ad suscipiendam rationem Ci. svetovalec.

3. occ.
a) kot naslov α) princeps senatūs ali samo princeps L. (redko princeps senatorum) prvi senator, prvak senata, prvak v senatu; njegovo ime je bilo prvo na seznamu senatorjev. Na čelo seznama ga je pri branju postavil cenzor (lectus L., ker so seznam v senatu na glas brali) in konzula sta za mnenje vedno najprej vprašala njega, zato je imel velik politični vpliv. β) z ustanovitvijo cesarstva je — kar je samo po sebi umevno — princeps senatūs postal cesar; beseda princeps je odtlej = cesar, knez, prínceps: Augustus cuncta nomine principis sub imperium accepit T., princeps Caesar H., uxor principis T. cesarica, femina princeps O. cesarica, principum coniuges ac parentes (matere) T., feminae principes T., Plin. gospe (dame) iz cesarske rodbine. γ) pri mladem plemstvu princeps iuventutis prvak plemiške mladine; v času republike so principes iuventutis (ki so jih cenzorji na seznamu vitezov postavili na prvo mesto) voditelji viteških centurij: L., Ci.; v času Avgusta sta bila s tem naslovom oz. dostojanstvom odlikovana njegova vnuka Gaj in Lucij in od takrat je princeps iuventutis cesarjev naslednik, cesarjevič, princ: Sen. ph., Suet. Poznejši cesarji so si prisvajali tudi ta naslov.
b) (kot voj. t.t.) α) prīncipēs „sprednjiki“, „prv(ak)i“ = vojaki druge bojne vrste, težko oborožena druga bojna vrsta manipla in kohorte, razporejena med „hastati“ in „triarii“; naziv principes so ti vojaki menda dobili zato, ker so sprva stali v prvi bojni vrsti: robustior aetas, quibus principibus est nomen hastatos sequebantur L. β) kolekt. prīnceps manipel druge bojne vrste (v drugi bojni vrsti), manipel vojakov druge bojne vrste: signum primi principis L., a M. Acilio mihi primus princeps prioris centuriae est assignatus L. prvi manipel prve centurije druge bojne vrste (vsak manipel je bil namreč razdeljen v dve centuriji) = poveljstvo (služba centuriona, stotništvo) prve centurije prvega manipla v drugi bojni vrsti, Cretensi bello octavum principem duxit Ci. je vodil osmi manipel = je bil centurion osmega manipla druge bojne vrste. γ) meton. centurion (stotnik) druge bojne vrste; ker je imel vsak manipel dve centuriji, sta bila v njem tudi dva centuriona: centurio prior ali princeps prior ali primus princeps centurio centurion prve centurije in centurio posterior centurion druge centurije istega manipla v drugi bojni vrsti: omnibus centurionibus interfectis praeter principem priorem C.; princeps primus (naspr. secundus) L. ali samo princeps (npr. tertiae legionis) L. stotnik prvega manipla v drugi bojni vrsti (v legiji).

Opomba: Komp. principior: Cass. — Gen. pl. nav. -um, pa tudi (celo v dobrih rokopisih) -ium. — Neklas. nima pl.

priplávati (-am) perf. venire a galla, in superficie; emergere; nuotare, arrivare a nuoto; pren. diffondersi:
pog. pren. ta pa ni po juhi priplaval lui è uno che la sa lunga, è un dritto

priséga oath

pod priségo under (ali on) oath
kriva priséga perjury, false oath
izjavljam pod priségo, da je ta trditev resnična I declare under oath that this statement is true
odvezati koga njegove prisége to release someone from his oath
s priségo koga obtožiti to swear out a charge (ali warrant) against someone
potrditi kaj s priségo to swear something
s priségo koga obvezati k tajnosti to swear someone to secrecy
položiti priségo to take the oath
prelomiti priségo to break one's oath
s priségo koga obdolžiti zločina to accuse someone under oath
pogubiti koga s priségo to swear someone's life away

priskútiti

priskutiti komu kaj dégoûter quelqu'un de quelque chose, faire perdre à quelqu'un le goût de quelque chose
priskutiti se dégoûter, répugner, inspirer du dégoût (ali de la répugnance) à quelqu'un, familiarno écœurer
ta jed se mu je priskutila ce mets lui répugne (ali le dégoûte, lui inspire de la répugnance), il a ce mets en horreur

prìsobna: ova je žena -a ta žena je noseča

prisôten (-tna -o)

A) adj. presente:
na pogovorih so bili prisotni predstavniki sprtih strani ai colloqui erano presenti i rappresentanti delle parti contrapposte
publ. v pogovorih je bila ta misel pogosto prisotna nelle trattative quest'idea fu ripetutamente discussa

B) prisôtni (-a -o) m, f, n il, la presente:
zapisati število prisotnih annotare il numero dei presenti