Franja

vzhóden oriental; del Este, del este

vzhodni blok (pol) bloque m oriental
vzhodna dolžina (geogr) longitud f este
vzhodna cona zona f oriental
vzhodna Evropa (Afrika, Azija) Europa f (África f, Asia f) Oriental
vzhodni Nemec alemán m del Este
Vzhodna Nemčija Alemania f Oriental
Vzhodna Indija Indias f pl Orientales
vzhodni Got ostrogodo m
vzhodna obala costa f oriental (ali de Levante)
Vzhodna Marka la Marca Oriental
vzhodni sektor sector m oriental
vzhodna stran lado m este
vzhodni veter viento m del este, levante m

vzhodn|i [ó] (-a, -o) östlich, Ost- (rob der Ostrand, cona die Ostzone, fronta die Ostfront, meja die Ostgrenze, Nemec der Ostdeutsche, obala die Ostküste, stena die Ostwand, pobočje der Osthang, stran die Ostseite, veter der Ostwind)
na vzhodni strani ostseitig
…° vzhodne dolžine geografija …° östlicher Länge (vzh. d. ö. L.)

vzórčen¹ (-čna -o) adj.

1. campione, rappresentativo:
vzorčna preiskava indagine campione
vzorčni sejem fiera campionaria
tisk. vzorčna stran menabò

2. tekst. a disegni, a quadratini, a fiorami:
vzorčno blago stoffa a fiorami

wave² [wéiv] neprehodni glagol
valovati, delati valove; biti valovit; gibati se v valovih; zibati se; plapolati; (po)mahati, zamahniti

to wave to s.o. pomigniti komu
prehodni glagol
mahati (z), vrteti (kaj); vihteti (a sword meč)
vzvalovati; ondulirati (lase); vtisniti valovite črte (v tkanino), moarirati; vtisniti črte (v kovino), giljoširati; okrasiti z valovitimi črtami

to wave one's hand pomahati z roko
to wave welcome to s.o. pomahati komu za dobrodošlico
to have one's hair waveed dati si ondulirati lase
to wave aside poklicati na stran; odbiti (s kretnjo)
to wave s.o. away odbiti koga

weiterkommen^* priti naprej, napredovati; schau, [daß] dass du weiterkommst! spravi se stran!

wrong² [rɔŋ] pridevnik
zmoten, nepravi, pogrešen, napačen, naroben; ki ni v redu, ki je v neredu; neprimeren, nepripraven; nekoristen, neugoden

wrong act prekršek
a wrong answer napačen, nepravi odgovor
the wrong side narobna stran (of material blaga)
wrong one, sleng wrong'un (kriket) žoga, ki leti čisto drugače, kot je igralec pričakoval
(the) wrong side out na ven (narobe) obrnjena notranja stran (oblačila)
the wrong side of the blanket figurativno nezakonit
to be wrong ne imeti prav
the clock is wrong ura ne gre prav
you are wrong in believing that nimaš prav (motiš se), če to verjameš
not to be far wrong ne se zelo (z)motiti
I was not far wrong in guessing skoraj sem uganil
something is wrong with him nekaj je narobe z njim
what's wrong with you? kaj pa je (narobe) s teboj?
to be in the wrong box figurativno biti v škripcih (v nerodnem položaju, v zagati); ne biti na mestu; biti na zgubi
it is the wrong side out to je narobe, obrnjeno
to be on the wrong side of 50 biti nad 50 let star
what's wrong with a cup of tea? pogovorno kako bi bilo s skodelico čaja?
to do the wrong thing in the wrong place ravno narobe (napačno) kaj napraviti
what do you find wrong with it? kaj se ti zdi pri tem narobe (ti ni pri tem všeč)?
to get (to have) hold of the wrong end of the stick figurativno (popolnoma) napačno razumeti (imeti čisto napačno mnenje, vtis)
to get out of the bed (on) the wrong side figurativno, pogovorno z levo nogo vstati; biti slabe volje
he will laugh on the wrong side of his mouth figurativno smeh ga bo že minil
to prove s.o. wrong dokazati komu, da nima prav
to go wrong zaiti; spodleteti, ne iti (biti) v redu
he holds the book the wrong way narobe drži knjigo
he found himself in the wrong shop figurativno, pogovorno ni na pravega naletel
it is very wrong of you to support him zelo napak je od vas, da ga podpirate
to take the wrong train peljati se z napačnim vlakom
to take the wrong turning (ali path) figurativno zaiti na kriva pota

zad|ek moški spol (-ka …)

1. živalstvo, zoologija der Hinterleib, das Abdomen; (zadnji del konja) die Hinterhand
hrbtna stran zadka der Hinterleibsrücken
klešče na zadku die Hinterleibszange
potresavati z zadkom čebela ipd.: sterzeln

2. pri avtu: das Heck (stopničast Stufenheck)

zádnji (-a -e)

A) adj. ultimo, posteriore; estremo:
zadnja stran ultima pagina
zadnja hiša v vasi l'ultima casa del villaggio
zadnje kolo ruota posteriore
ranjenec se je vlekel z zadnjimi močmi il ferito si trascinò con l'estremo delle forze
boriti se do zadnjega combattere fino all'ultimo
v zadnjih letih življenja negli ultimi anni di vita
zadnji čas ga je malo videti negli ultimi tempi lo si vede poco
zadnji čas je, da se kaj spremeni è ormai ora che le cose cambino
zadnje novice ultime notizie
to je zadnja cena, ceneje ne damo è il prezzo ultimo che possiamo fare
napolniti dvorano do zadnjega kotička riempire la sala fino all'ultimo posto
vrniti denar do zadnje pare restituire i soldi fino all'ultimo centesimo
biti moker do zadnjega vlakna essere bagnato fino al midollo
premisliti kaj do zadnje podrobnosti considerare qcs. fino nei minimi particolari
zadnja postaja (tramvaja, avtobusa) capolinea (del tram, dell'autobus)
otroci so mu zadnja skrb dei figli non si cura affatto
pren. izigrati zadnji adut giocare l'ultima carta, l'ultimo atout
boriti se do zadnjega diha lottare fino all'ultimo respiro
evf. biti v zadnjih zdihljajih essere moribondo, in punto di morte
žarg. avtomobil na zadnji pogon automobili a trazione posteriore
ujeti zadnji vlak prendere l'utimo treno
to je moja zadnja beseda così ho deciso e così sarà
pren. zadnja beseda znanosti l'ultima scoperta della scienza
pren. še ne reči zadnje besede non aver detto ancora l'ultima parola
iti do zadnjih meja rischiare il tutto per tutto
pog. dobiti jih po zadnji plati prendere sculacciate
pospremiti koga na zadnji poti portare qcn. al cimitero
pren. odbila mu je zadnja ura è morto, per lui ha suonato l'ultima ora
pren. priti skozi zadnja vrata intrufolarsi, introdursi di nascosto
avt. zadnji most treno posteriore
jur. zadnji opomin pred tožbo ultima ammonizione (prima dell'azione penale)
bibl. zadnja večerja ultima cena
rel. zadnja popotnica viatico
vet. zadnja golen garretto
avt. zadnja meglenka retronebbia
evf. zadnja plat posteriore, didietro
pog. zadnja pogruntavščina ultima
zadnja rešitev ultima ratio
lit. zadnja stanca tornata
zadnja stran retro, tergo
voj. zadnja straža retroguardia
zadnji del govejega stegna girello
navt. zadnji jambor mezzana
astr. zadnji lunin krajec ultimo quarto di luna
anat. zadnji možgani metencefalo
avt. zadnje okence lunotto
grad. zadnje ometavanje stabilitura

B) zádnji (-a -e) m, f, n
zadnji iz tega rodu l'ultimo della famiglia
boriti se do zadnjega combattere, lottare fino all'ultimo uomo
do zadnjega je upala, da pride sperò fino all'ultimo momento che venisse
diplomirala je med zadnjimi si laureò fra le ultime
bibl. prvi bodo zadnji in zadnji bodo prvi i primi saranno gli ultimi e gli ultimi saranno i primi

zahájati (-am) | zaíti (-ídem) imperf., perf.

1. tramontare (sole, luna)

2. smarrirsi, sbagliare strada; pren. deviare, sviare:
pren. zahajati stran od bistvenega divagare

3. knjiž. (večkrat hoditi) andare, frequentare, bazzicare:
zahajati v gostilno andare all'osteria, essere un cliente abituale dell'osteria
zahajati v gledališče andare a teatro, essere un habitué del teatro

4.
zaiti v stisko trovarsi nei guai
zaiti pod vpliv essere succubo di qcn.
zaiti v dvome essere assillato dal dubbio
zaiti v dolgove indebitarsi
zaiti v politiko darsi alla politica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. igralčeva slava zahaja la notorietà dell'attore va tramontando, l'attore è sul viale del tramonto

zahodn|i¹ (-a, -o) westlich, West- (veter der Westwind, rob der Westrand, meja die Westgrenze, obala die Westküste, stran die Westseite, sile Westmächte množina, krilo der Westflügel, pobočje der Westhang)
zahodna dolžina geografija westliche Länge

zanêsti to carry away

avto je zaneslo v stran the car went into a skid, the car skidded
zanêsti koga (figurativno, očarati, navdušiti) to carry someone away
zanêsti se na koga to rely upon someone, to depend on someone
nanj se lahko zaneseš he is as good as his word
nanj se ne moreš zanêsti he is not to be trusted
se nanjo lahko zanesem? is she dependable?
se lahko zanesemo na njegovo besedo? can we rely on his word?
upam, da se lahko zanesem na to I hope I can rely upon it
na to se lahko zaneseš! you may depend upon it!, depend upon it!
zanêsti se na srečo to trust to luck

zavetrj|e [é] srednji spol (-a …) der Windschatten; pomorstvo (odvetrna stran) die Lee

zavíti to wrap up (v papir in paper); to envelop (v in); (kam) to turn

zavíti okrog vogala to turn (round) the corner
zavíti na desno (na levo) to turn (ali to take a turning) to the right (to the left), to turn right (left), to take a right (left) turn
zavíti v stransko ulico to turn into a side street
zavíti v stran, s prave smeri (kolo ipd.) to swerve

zavzemanj|e [é] srednji spol (-a …) za kaj/koga (angažiranje) das Sicheinsetzen, die Einsetzung; (zagovarjanje) die Befürwortung
zavzemanje za eno stran die Parteinahme

zdrsn|iti (-em) drseti ausgleiten, ausrutschen (nazaj zurückrutschen, zurückgleiten, abgleiten, abrutschen, dol hinuntergleiten, herunterrutschen, heruntergleiten, hinunterrutschen, navzgor hochrutschen, noter/v hineinrutschen, ven herausrutschen, hinausrutschen, stran wegrutschen); figurativno iz rok, izpod kontrole: (jemandem) entgleiten
zdrsniti na stran verrutschen

zgagar samostalnik
izraža negativen odnos (kdor povzroča neprijetnosti) ▸ bajkeverő
Nasprotna stran je imela naše predstavnike ob teh pogajanjih kar za zgagarje, te negativne oznake pa se bomo težko znebili. ▸ A másik oldal az egyeztetések során a képviselőinket egyszerűen bajkeverőként kezelte, ettől a negatív hozzáállástól nehezen fogunk megszabadulni.
Za mojo kandidaturo se ne skrivajo občinski prepirljivci in zgagarji, zatrjuje eden od osmih kandidatov za župana. ▸ Jelölésem mögött nem lapulnak a község akadéskoskodói és bajkeverői, állítja a nyolc polgármesterjelölt egyike.

zgórnji (-a -e) adj.

1. superiore; alto; di sopra:
zgornje nadstropje piano superiore, di sopra
zgornje mesto città alta
zgornja plast strato superiore

2.
zgornja stran (česa) il dritto
zgornja stran kovanca, preproge il dritto della moneta, del tappeto

3. adm. di sopra, succitato, suesposto, sopraelencato:
iz zgornjega opisa je razvidno ... dalla descrizione di cui sopra risulta...
to potrjuje zgornje ugotovitve il che conferma le constatazioni suesposte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zgornjih deset tisoč i padroni del vapore
zgornji dom (parlamenta) camera alta, senato
zgornji konec (mize) capotavola
zgornji sloji ceti alti
mat. zgornja aproksimacija approssimazione per eccesso
anat. zgornja čeljustnica osso mascellare superiore
muz. zgornja dominanta sopraddominante
zgornja gozdna meja limite superiore delle foreste
geol. zgornja kreda cretaceo superiore
fiz. zgornja meja frekvence zvoka limite superiore della frequenza del suono
anat. zgornja okončina (roka) estremità superiore (braccio)
navt. zgornji podaljšek (jambora) alberetto
zgornji del (hrbtišče) dorso (della mano)
geogr. zgornji del doline testata della valle
zgornji tok Tibere l'alto Tevere
navt. zgornje jadro pappafico, velaccino
zgornje stegno scannello, controgirello

zli|ti (-jem) zlivati gießen, schütten, kippen (dol hinuntergießen, hinunterschütten, na ausgießen über, gießen über, preko gießen über, ergießen über, proč, stran fortschütten, wegschütten, wegkippen, fortgießen, weggießen, skupaj zusammenschütten, zusammengießen, v gießen in, eingießen, einschütten)

zmami|ti (-m) mamiti -locken (noter hereinlocken, hineinlocken, ven herauslocken, hinauslocken, stran weglocken, ablocken, sem herlocken, herbeilocken)

zunánji external, exterior; outside, outer; outward; out of door

zunánje ministrstvo VB Foreign Office
zunánja stran the outside
zunánja površina exterior surface
na zunánji strani (od) on the outside (of)
zunánji svét the external (ali outer) world
zunánji žep outside pocket
za zunánjo uporabo for external use (ali application); (inozemski) foreign
zunánji kót geometrija exterior angle
zunánje zidovje, obzidje exterior rampart
zunánja politika foreign policy
zunánji dopisni član (akademije ipd.) nonresident corresponding member