Franja

Zadetki iskanja

  • vrhnj|i (-a, -e) der/die/das obere, oberste, Ober- (del das Oberteil, material das Obermaterial, plast die Oberschicht, stran die Oberseite)
  • vŕhnji (-a -e) adj. superiore, di sopra, sopra-:
    vrhnje nadstropje piano superiore
    vrhnja ustnica labbro superiore
    vrhnja travnata plast cotenna erbosa
    vrhnja (obdelana)
    plast zemlje soprassuolo
    vrhnja plast zidu pelle del muro
    vrhnje oblačilo sopravveste
    vrhnji sloj manto stradale, pavimentazione
    vrhnja plast (prebivalstva) strato superiore, ceto elevato; ekst. élite
    vrhnja stran (česa) dritto
    agr. vrhnji sadež frutto vettaiolo
    navt. vrhnje jadro velaccio
  • vŕsta (-e) f

    1. fila; riga:
    sedež v prvi vrsti parterja posto nella prima fila della platea
    postaviti se v vrsto mettersi in fila, in riga
    vrsta za vstopnice fila per i biglietti

    2. riga:
    natipkati trideset vrst na stran dattilografare trenta righe per pagina

    3. (večja množina) serie:
    vrsta potresnih sunkov una serie di scosse sismiche

    4. fila, rango:
    stranka širi svoje vrste il partito amplia le proprie file
    strniti vrste serrare le file

    5. specie, tipo:
    navesti vrsto in kakovost blaga riportare tipo e qualità della merce
    nova vrsta mednarodnega financiranja un nuovo tipo di finanziamento internazionale
    on je druge vrste človek è un altro tipo di uomo
    izdelovati opremo vsake vrste fabbricare attrezzature di ogni specie

    6. (celote rastlin in živali) specie:
    spreminjanje rastlinskih vrst mutamento delle specie vegetali
    iztrebljanje živalskih vrst sterminio delle specie animali
    rod in vrsta genere e specie
    endemna vrsta specie endemica

    7. biti na vrsti, priti na vrsto essere la volta di qcn., essere di turno:
    ko je prišla vrsta nanj, je vstopil quando fu la sua volta, entrò
    pren. zdrav je in mlad, vendar bo prišla tudi nanj vrsta è giovane e sano, eppure prima o poi verrà il suo turno (per ammalarsi, morire)
    nesreče so na vrsti (se vrstijo)
    vsak dan ogni giorno una disgrazia; le disgrazie si susseguono di giorno in giorno

    8. (stopnja kakovosti) ordine, categoria, qualità, classe:
    blago prve, druge vrste merce di prima, di seconda qualità
    prenočevati v hotelu druge vrste pernottare in un albergo di terza categoria
    mojster prve vrste un maestro eccellente, di primo, di primissimo ordine

    9. (v adv. rabi) v prvi vrsti in primo luogo, anzitutto:
    knjiga je namenjena v prvi vrsti odraslim il libro è destinato anzitutto agli adulti

    10. agr. (red) fila

    11. (ruska dolžinska mera) nekdaj versta

    12. muz., mat. serie
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. držati komu vrsto stare in fila al posto di qcn.
    klicati po vrsti chiamare, fare l'appello per ordine
    pren. napisati, povedati med vrstami scrivere, dire fra le righe
    postaviti neko kulturo v isto vrsto s considerare una cultura di pari dignità, di pari importanza che
    pren. biti, stati v boju v prvi vrsti battersi, lottare in prima fila
    nadloga prve vrste una calamità di prim'ordine
    divergentna, konvergentna vrsta serie divergente, convergente
    obrt. vrsta petelj fila di maglie
    šah. osnovna vrsta prima, ottava traversa; kor. fila
    lingv. besedna vrsta parte del discorso
    glagolska vrsta coniugazione
    lit. književna vrsta genere letterario
    geogr. gorska vrsta catena di montagne
    šport. krilska, napadalna vrsta linea mediana, di attacco
    strojn. tolerančna vrsta serie di qualità
    anat. vrsta zob fila, chiostra dei denti
    obl. vrsta gumbov bottoniera
    vrsta gumbov in gumbnic abbottonatura
    film. vrsta zaporednih prizorov sequenza
    šport. vrsta zaporednih strelov (v vrata), udarcev (pri boksu) tambureggiamento
  • vrtn|i (-a, -o) Garten- (arhitekt der Gartenarchitekt, bazenček der Gartenteich, čmrlj živalstvo, zoologija die Gartenhummel, palček der Gartenzwerg, paviljon der Gartenpavillon, stol der Gartenstuhl, škodljivec agronomija in vrtnarstvo der Gartenschädling, zid die Gartenmauer, jagoda die Gartenerdbeere, klop die Gartenbank, lestev die Gartenleiter, mačeha rastlinstvo, botanika das Gartenstiefmütterchen, malina die Gartenhimbeere, miza der Gartentisch, oblika die Gartenform, ograja der Gartenzaun, parcela das Gartengrundstück, plastika die Gartenplastik, pot der Gartenweg, rovka živalstvo, zoologija die Gartenspitzmaus, stran die Gartenseite, svetilka die Gartenleuchte, uta das Gartenhaus, vrata das Gartentor, zabava das Gartenfest, zemlja die Gartenerde, oblikovanje, načrtovanje die Gartengestaltung, orodje das Gartengerät)
  • vsák (-a -o)

    A) adj. ogni; ciascuno; qualunque, qualsiasi; tutto:
    napeljati elektriko v vsako vas portare l'elettricità in ogni villaggio
    v vsakem primeru in ogni caso
    vsake toliko časa ogni tanto, di tanto in tanto
    lahko opravlja vsako delo è capace di sbrigare qualsiasi lavoro
    na razpolago sem vam v vsakem trenutku sono a sua disposizione in qualsiasi momento
    v vsakem pogledu sotto tutti gli aspetti
    v vsakem primeru in tutti i casi
    na vsak način in tutti i modi
    vsak čas bodo prišli vengono a momenti
    to je izven vsakega dvoma è indubbio, è fuori dubbio
    ugotavljati na vsakem koraku constatare a ogni passo
    gledati na vsak tolar essere parsimonioso, spilorcio; lesinare
    na vsak način certamente, ad ogni costo
    o čem govoriti na vsakem oglu parlarne dappertutto, essere sulla bocca di tutti
    biti v vsakem pogledu, primeru upravičeno essere affatto giustificato
    pren. imeti na vsak prst pet ženinov avere a scelta un esercito di pretendenti
    stvar ni za vsak žep non è a portata di tutte le tasche
    loviti se za vsako bilko attaccarsi all'ultimo filo di speranza
    obogateti za vsako ceno arricchire a qualunque costo, costi quel che costi
    vsaka koščica me boli mi dolgono tutte le ossa
    pisati komu vsake kvatre enkrat scrive a qcn. ogni morte di papa
    kaj hočemo, ljudi so vsake sorte che ci si può fare, di gente ce n'è di tutte le specie
    PREGOVORI:
    vsaka šola nekaj stane l'esperienza è madre della scienza
    vsake oči imajo svojega malarja de gustibus non est disputandum
    vsako tele ima svoje veselje non tutti i gusti sono alla menta
    ni vsak dan nedelja non tutte le ciambelle vengono col buco
    vsak berač svojo malho hvali ogni prete loda le sue reliquie
    Bog ne plačuje vsako soboto Dio non paga sempre il sabato
    vsak je svoje sreče kovač ciascuno è artefice della propria fortuna; fabbro a se stesso è di beata sorte (Tasso)

    B) vsák (-a -o) pron. ciascuno (-a), ognuno (-a), chiunque:
    to se lahko primeri vsakemu ciò può capitare a chiunque
    razbežali so se vsak na svojo stran si dispersero ognuno dalla sua parte
  • vúći vúćēm, vel. vúci, vúcijāh vúcijāše, vúkoh vȗče, vûkao vúkla, vúčen -a
    I.
    1. vleči: vući kola, koga za rukav, koga za nos; ljubav ga je vukla k njoj; dijete dobro vuče; vući crtu; vući vodu iz bunara, mač iz korica, čavao, ekser iz daske
    2. vući sebi vleči na svojo stran; vući noge vleči noge, težko hoditi; vući vodu na svoj mlin; vući koga za jezik; vući korist iz čega imeti korist iz česa; vući lance, okove biti v ječi; vući rep za sobom imeti madež na svojem imenu
    II. vući se
    1. vleči se: haljina se vuče po zemlji, po podu; lanac Karavanki vuče se duž sjeverne granice
    2. vlačiti se: vući se poslije, posle bolesti; što se vučeš s onom bitangom
    3. dajati se: što se vučeš s tim čovekom po novinama, po sudu
    4. vuci mi se ispred očiju poberi se mi izpred oči; vući se klipka s kim kosati se s kom
  • vzdolž|en (-na, -no) longitudinal, Längs-, Lang- (prerez der Längsschnitt, profil das Längsprofil, rezalnik der Längsschneider, suport tehnika der Längsschlitten, vzvod der Längslenker, dolina das Längstal, flavta die Langflöte, guba die Längsfalte, ladja das Langhaus, napetost die Längsspannung, os die Längsachse, razpoka der [Längsriß] Längsriss, die Längsspalte, smer die Längsrichtung, stavba der Longitudinalbau, stena die Längswand, stran die Längsseite, vez der Längsverband, zgradba/gradnja der Längsbau, rezanje das Längsschneiden, cepljenje die Längsspaltung, struženje das Langdrehen, zgibanje die Längsfalzung)
  • vzhóden oriental, d'est, de l'est

    vzhodni blok (politika) bloc oriental
    vzhodna cona (politika) zone orientale (ali Est)
    vzho dna Afrika (Azija, Evropa) l'Afrique (l'Asie, l'Europe) orientale
    vzhodni Nemec Allemand moški spol de l'Est
    Vzhodna Nemčija l'Allemagne orientale (ali de l'est, politika de l'Est)
    Vzhodna Indija les Indes orientales
    vzhodni Got Ostrogot(h) moški spol
    vzhodna obala côte orientale
    vzhodni sektor secteur moški spol est (ali oriental)
    vzhodna stran côté moški spol est, (gorovja) versant moški spol est
    vzhodni veter vent moški spol d'est
  • vzhóden oriental; del Este, del este

    vzhodni blok (pol) bloque m oriental
    vzhodna dolžina (geogr) longitud f este
    vzhodna cona zona f oriental
    vzhodna Evropa (Afrika, Azija) Europa f (África f, Asia f) Oriental
    vzhodni Nemec alemán m del Este
    Vzhodna Nemčija Alemania f Oriental
    Vzhodna Indija Indias f pl Orientales
    vzhodni Got ostrogodo m
    vzhodna obala costa f oriental (ali de Levante)
    Vzhodna Marka la Marca Oriental
    vzhodni sektor sector m oriental
    vzhodna stran lado m este
    vzhodni veter viento m del este, levante m
  • vzhodn|i [ó] (-a, -o) östlich, Ost- (rob der Ostrand, cona die Ostzone, fronta die Ostfront, meja die Ostgrenze, Nemec der Ostdeutsche, obala die Ostküste, stena die Ostwand, pobočje der Osthang, stran die Ostseite, veter der Ostwind)
    na vzhodni strani ostseitig
    …° vzhodne dolžine geografija …° östlicher Länge (vzh. d. ö. L.)
  • vzórčen1 (-čna -o) adj.

    1. campione, rappresentativo:
    vzorčna preiskava indagine campione
    vzorčni sejem fiera campionaria
    tisk. vzorčna stran menabò

    2. tekst. a disegni, a quadratini, a fiorami:
    vzorčno blago stoffa a fiorami
  • wave2 [wéiv] neprehodni glagol
    valovati, delati valove; biti valovit; gibati se v valovih; zibati se; plapolati; (po)mahati, zamahniti

    to wave to s.o. pomigniti komu
    prehodni glagol
    mahati (z), vrteti (kaj); vihteti (a sword meč)
    vzvalovati; ondulirati (lase); vtisniti valovite črte (v tkanino), moarirati; vtisniti črte (v kovino), giljoširati; okrasiti z valovitimi črtami

    to wave one's hand pomahati z roko
    to wave welcome to s.o. pomahati komu za dobrodošlico
    to have one's hair waveed dati si ondulirati lase
    to wave aside poklicati na stran; odbiti (s kretnjo)
    to wave s.o. away odbiti koga
  • weiterkommen* priti naprej, napredovati; schau, [daß] dass du weiterkommst! spravi se stran!
  • wrong2 [rɔŋ] pridevnik
    zmoten, nepravi, pogrešen, napačen, naroben; ki ni v redu, ki je v neredu; neprimeren, nepripraven; nekoristen, neugoden

    wrong act prekršek
    a wrong answer napačen, nepravi odgovor
    the wrong side narobna stran (of material blaga)
    wrong one, sleng wrong'un (kriket) žoga, ki leti čisto drugače, kot je igralec pričakoval
    (the) wrong side out na ven (narobe) obrnjena notranja stran (oblačila)
    the wrong side of the blanket figurativno nezakonit
    to be wrong ne imeti prav
    the clock is wrong ura ne gre prav
    you are wrong in believing that nimaš prav (motiš se), če to verjameš
    not to be far wrong ne se zelo (z)motiti
    I was not far wrong in guessing skoraj sem uganil
    something is wrong with him nekaj je narobe z njim
    what's wrong with you? kaj pa je (narobe) s teboj?
    to be in the wrong box figurativno biti v škripcih (v nerodnem položaju, v zagati); ne biti na mestu; biti na zgubi
    it is the wrong side out to je narobe, obrnjeno
    to be on the wrong side of 50 biti nad 50 let star
    what's wrong with a cup of tea? pogovorno kako bi bilo s skodelico čaja?
    to do the wrong thing in the wrong place ravno narobe (napačno) kaj napraviti
    what do you find wrong with it? kaj se ti zdi pri tem narobe (ti ni pri tem všeč)?
    to get (to have) hold of the wrong end of the stick figurativno (popolnoma) napačno razumeti (imeti čisto napačno mnenje, vtis)
    to get out of the bed (on) the wrong side figurativno, pogovorno z levo nogo vstati; biti slabe volje
    he will laugh on the wrong side of his mouth figurativno smeh ga bo že minil
    to prove s.o. wrong dokazati komu, da nima prav
    to go wrong zaiti; spodleteti, ne iti (biti) v redu
    he holds the book the wrong way narobe drži knjigo
    he found himself in the wrong shop figurativno, pogovorno ni na pravega naletel
    it is very wrong of you to support him zelo napak je od vas, da ga podpirate
    to take the wrong train peljati se z napačnim vlakom
    to take the wrong turning (ali path) figurativno zaiti na kriva pota
  • zad|ek moški spol (-ka …)

    1. živalstvo, zoologija der Hinterleib, das Abdomen; (zadnji del konja) die Hinterhand
    hrbtna stran zadka der Hinterleibsrücken
    klešče na zadku die Hinterleibszange
    potresavati z zadkom čebela ipd.: sterzeln

    2. pri avtu: das Heck (stopničast Stufenheck)
  • zádnji (-a -e)

    A) adj. ultimo, posteriore; estremo:
    zadnja stran ultima pagina
    zadnja hiša v vasi l'ultima casa del villaggio
    zadnje kolo ruota posteriore
    ranjenec se je vlekel z zadnjimi močmi il ferito si trascinò con l'estremo delle forze
    boriti se do zadnjega combattere fino all'ultimo
    v zadnjih letih življenja negli ultimi anni di vita
    zadnji čas ga je malo videti negli ultimi tempi lo si vede poco
    zadnji čas je, da se kaj spremeni è ormai ora che le cose cambino
    zadnje novice ultime notizie
    to je zadnja cena, ceneje ne damo è il prezzo ultimo che possiamo fare
    napolniti dvorano do zadnjega kotička riempire la sala fino all'ultimo posto
    vrniti denar do zadnje pare restituire i soldi fino all'ultimo centesimo
    biti moker do zadnjega vlakna essere bagnato fino al midollo
    premisliti kaj do zadnje podrobnosti considerare qcs. fino nei minimi particolari
    zadnja postaja (tramvaja, avtobusa) capolinea (del tram, dell'autobus)
    otroci so mu zadnja skrb dei figli non si cura affatto
    pren. izigrati zadnji adut giocare l'ultima carta, l'ultimo atout
    boriti se do zadnjega diha lottare fino all'ultimo respiro
    evf. biti v zadnjih zdihljajih essere moribondo, in punto di morte
    žarg. avtomobil na zadnji pogon automobili a trazione posteriore
    ujeti zadnji vlak prendere l'utimo treno
    to je moja zadnja beseda così ho deciso e così sarà
    pren. zadnja beseda znanosti l'ultima scoperta della scienza
    pren. še ne reči zadnje besede non aver detto ancora l'ultima parola
    iti do zadnjih meja rischiare il tutto per tutto
    pog. dobiti jih po zadnji plati prendere sculacciate
    pospremiti koga na zadnji poti portare qcn. al cimitero
    pren. odbila mu je zadnja ura è morto, per lui ha suonato l'ultima ora
    pren. priti skozi zadnja vrata intrufolarsi, introdursi di nascosto
    avt. zadnji most treno posteriore
    jur. zadnji opomin pred tožbo ultima ammonizione (prima dell'azione penale)
    bibl. zadnja večerja ultima cena
    rel. zadnja popotnica viatico
    vet. zadnja golen garretto
    avt. zadnja meglenka retronebbia
    evf. zadnja plat posteriore, didietro
    pog. zadnja pogruntavščina ultima
    zadnja rešitev ultima ratio
    lit. zadnja stanca tornata
    zadnja stran retro, tergo
    voj. zadnja straža retroguardia
    zadnji del govejega stegna girello
    navt. zadnji jambor mezzana
    astr. zadnji lunin krajec ultimo quarto di luna
    anat. zadnji možgani metencefalo
    avt. zadnje okence lunotto
    grad. zadnje ometavanje stabilitura

    B) zádnji (-a -e) m, f, n
    zadnji iz tega rodu l'ultimo della famiglia
    boriti se do zadnjega combattere, lottare fino all'ultimo uomo
    do zadnjega je upala, da pride sperò fino all'ultimo momento che venisse
    diplomirala je med zadnjimi si laureò fra le ultime
    bibl. prvi bodo zadnji in zadnji bodo prvi i primi saranno gli ultimi e gli ultimi saranno i primi
  • zahájati (-am) | zaíti (-ídem) imperf., perf.

    1. tramontare (sole, luna)

    2. smarrirsi, sbagliare strada; pren. deviare, sviare:
    pren. zahajati stran od bistvenega divagare

    3. knjiž. (večkrat hoditi) andare, frequentare, bazzicare:
    zahajati v gostilno andare all'osteria, essere un cliente abituale dell'osteria
    zahajati v gledališče andare a teatro, essere un habitué del teatro

    4.
    zaiti v stisko trovarsi nei guai
    zaiti pod vpliv essere succubo di qcn.
    zaiti v dvome essere assillato dal dubbio
    zaiti v dolgove indebitarsi
    zaiti v politiko darsi alla politica
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. igralčeva slava zahaja la notorietà dell'attore va tramontando, l'attore è sul viale del tramonto
  • zahodn|i1 (-a, -o) westlich, West- (veter der Westwind, rob der Westrand, meja die Westgrenze, obala die Westküste, stran die Westseite, sile Westmächte množina, krilo der Westflügel, pobočje der Westhang)
    zahodna dolžina geografija westliche Länge
  • zanêsti to carry away

    avto je zaneslo v stran the car went into a skid, the car skidded
    zanêsti koga (figurativno, očarati, navdušiti) to carry someone away
    zanêsti se na koga to rely upon someone, to depend on someone
    nanj se lahko zaneseš he is as good as his word
    nanj se ne moreš zanêsti he is not to be trusted
    se nanjo lahko zanesem? is she dependable?
    se lahko zanesemo na njegovo besedo? can we rely on his word?
    upam, da se lahko zanesem na to I hope I can rely upon it
    na to se lahko zaneseš! you may depend upon it!, depend upon it!
    zanêsti se na srečo to trust to luck
  • zavetrj|e [é] srednji spol (-a …) der Windschatten; pomorstvo (odvetrna stran) die Lee