-
vrhnj|i (-a, -e) der/die/das obere, oberste, Ober- (del das Oberteil, material das Obermaterial, plast die Oberschicht, stran die Oberseite)
-
vŕhnji (-a -e) adj. superiore, di sopra, sopra-:
vrhnje nadstropje piano superiore
vrhnja ustnica labbro superiore
vrhnja travnata plast cotenna erbosa
vrhnja (obdelana)
plast zemlje soprassuolo
vrhnja plast zidu pelle del muro
vrhnje oblačilo sopravveste
vrhnji sloj manto stradale, pavimentazione
vrhnja plast (prebivalstva) strato superiore, ceto elevato; ekst. élite
vrhnja stran (česa) dritto
agr. vrhnji sadež frutto vettaiolo
navt. vrhnje jadro velaccio
-
vŕsta (-e) f
1. fila; riga:
sedež v prvi vrsti parterja posto nella prima fila della platea
postaviti se v vrsto mettersi in fila, in riga
vrsta za vstopnice fila per i biglietti
2. riga:
natipkati trideset vrst na stran dattilografare trenta righe per pagina
3. (večja množina) serie:
vrsta potresnih sunkov una serie di scosse sismiche
4. fila, rango:
stranka širi svoje vrste il partito amplia le proprie file
strniti vrste serrare le file
5. specie, tipo:
navesti vrsto in kakovost blaga riportare tipo e qualità della merce
nova vrsta mednarodnega financiranja un nuovo tipo di finanziamento internazionale
on je druge vrste človek è un altro tipo di uomo
izdelovati opremo vsake vrste fabbricare attrezzature di ogni specie
6. (celote rastlin in živali) specie:
spreminjanje rastlinskih vrst mutamento delle specie vegetali
iztrebljanje živalskih vrst sterminio delle specie animali
rod in vrsta genere e specie
endemna vrsta specie endemica
7. biti na vrsti, priti na vrsto essere la volta di qcn., essere di turno:
ko je prišla vrsta nanj, je vstopil quando fu la sua volta, entrò
pren. zdrav je in mlad, vendar bo prišla tudi nanj vrsta è giovane e sano, eppure prima o poi verrà il suo turno (per ammalarsi, morire)
nesreče so na vrsti (se vrstijo)
vsak dan ogni giorno una disgrazia; le disgrazie si susseguono di giorno in giorno
8. (stopnja kakovosti) ordine, categoria, qualità, classe:
blago prve, druge vrste merce di prima, di seconda qualità
prenočevati v hotelu druge vrste pernottare in un albergo di terza categoria
mojster prve vrste un maestro eccellente, di primo, di primissimo ordine
9. (v adv. rabi) v prvi vrsti in primo luogo, anzitutto:
knjiga je namenjena v prvi vrsti odraslim il libro è destinato anzitutto agli adulti
10. agr. (red) fila
11. (ruska dolžinska mera) nekdaj versta
12. muz., mat. serie
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. držati komu vrsto stare in fila al posto di qcn.
klicati po vrsti chiamare, fare l'appello per ordine
pren. napisati, povedati med vrstami scrivere, dire fra le righe
postaviti neko kulturo v isto vrsto s considerare una cultura di pari dignità, di pari importanza che
pren. biti, stati v boju v prvi vrsti battersi, lottare in prima fila
nadloga prve vrste una calamità di prim'ordine
divergentna, konvergentna vrsta serie divergente, convergente
obrt. vrsta petelj fila di maglie
šah. osnovna vrsta prima, ottava traversa; kor. fila
lingv. besedna vrsta parte del discorso
glagolska vrsta coniugazione
lit. književna vrsta genere letterario
geogr. gorska vrsta catena di montagne
šport. krilska, napadalna vrsta linea mediana, di attacco
strojn. tolerančna vrsta serie di qualità
anat. vrsta zob fila, chiostra dei denti
obl. vrsta gumbov bottoniera
vrsta gumbov in gumbnic abbottonatura
film. vrsta zaporednih prizorov sequenza
šport. vrsta zaporednih strelov (v vrata), udarcev (pri boksu) tambureggiamento
-
vrtn|i (-a, -o) Garten- (arhitekt der Gartenarchitekt, bazenček der Gartenteich, čmrlj živalstvo, zoologija die Gartenhummel, palček der Gartenzwerg, paviljon der Gartenpavillon, stol der Gartenstuhl, škodljivec agronomija in vrtnarstvo der Gartenschädling, zid die Gartenmauer, jagoda die Gartenerdbeere, klop die Gartenbank, lestev die Gartenleiter, mačeha rastlinstvo, botanika das Gartenstiefmütterchen, malina die Gartenhimbeere, miza der Gartentisch, oblika die Gartenform, ograja der Gartenzaun, parcela das Gartengrundstück, plastika die Gartenplastik, pot der Gartenweg, rovka živalstvo, zoologija die Gartenspitzmaus, stran die Gartenseite, svetilka die Gartenleuchte, uta das Gartenhaus, vrata das Gartentor, zabava das Gartenfest, zemlja die Gartenerde, oblikovanje, načrtovanje die Gartengestaltung, orodje das Gartengerät)
-
vsák (-a -o)
A) adj. ogni; ciascuno; qualunque, qualsiasi; tutto:
napeljati elektriko v vsako vas portare l'elettricità in ogni villaggio
v vsakem primeru in ogni caso
vsake toliko časa ogni tanto, di tanto in tanto
lahko opravlja vsako delo è capace di sbrigare qualsiasi lavoro
na razpolago sem vam v vsakem trenutku sono a sua disposizione in qualsiasi momento
v vsakem pogledu sotto tutti gli aspetti
v vsakem primeru in tutti i casi
na vsak način in tutti i modi
vsak čas bodo prišli vengono a momenti
to je izven vsakega dvoma è indubbio, è fuori dubbio
ugotavljati na vsakem koraku constatare a ogni passo
gledati na vsak tolar essere parsimonioso, spilorcio; lesinare
na vsak način certamente, ad ogni costo
o čem govoriti na vsakem oglu parlarne dappertutto, essere sulla bocca di tutti
biti v vsakem pogledu, primeru upravičeno essere affatto giustificato
pren. imeti na vsak prst pet ženinov avere a scelta un esercito di pretendenti
stvar ni za vsak žep non è a portata di tutte le tasche
loviti se za vsako bilko attaccarsi all'ultimo filo di speranza
obogateti za vsako ceno arricchire a qualunque costo, costi quel che costi
vsaka koščica me boli mi dolgono tutte le ossa
pisati komu vsake kvatre enkrat scrive a qcn. ogni morte di papa
kaj hočemo, ljudi so vsake sorte che ci si può fare, di gente ce n'è di tutte le specie
PREGOVORI:
vsaka šola nekaj stane l'esperienza è madre della scienza
vsake oči imajo svojega malarja de gustibus non est disputandum
vsako tele ima svoje veselje non tutti i gusti sono alla menta
ni vsak dan nedelja non tutte le ciambelle vengono col buco
vsak berač svojo malho hvali ogni prete loda le sue reliquie
Bog ne plačuje vsako soboto Dio non paga sempre il sabato
vsak je svoje sreče kovač ciascuno è artefice della propria fortuna; fabbro a se stesso è di beata sorte (Tasso)
B) vsák (-a -o) pron. ciascuno (-a), ognuno (-a), chiunque:
to se lahko primeri vsakemu ciò può capitare a chiunque
razbežali so se vsak na svojo stran si dispersero ognuno dalla sua parte
-
vúći vúćēm, vel. vúci, vúcijāh vúcijāše, vúkoh vȗče, vûkao vúkla, vúčen -a
I.
1. vleči: vući kola, koga za rukav, koga za nos; ljubav ga je vukla k njoj; dijete dobro vuče; vući crtu; vući vodu iz bunara, mač iz korica, čavao, ekser iz daske
2. vući sebi vleči na svojo stran; vući noge vleči noge, težko hoditi; vući vodu na svoj mlin; vući koga za jezik; vući korist iz čega imeti korist iz česa; vući lance, okove biti v ječi; vući rep za sobom imeti madež na svojem imenu
II. vući se
1. vleči se: haljina se vuče po zemlji, po podu; lanac Karavanki vuče se duž sjeverne granice
2. vlačiti se: vući se poslije, posle bolesti; što se vučeš s onom bitangom
3. dajati se: što se vučeš s tim čovekom po novinama, po sudu
4. vuci mi se ispred očiju poberi se mi izpred oči; vući se klipka s kim kosati se s kom
-
vzdolž|en (-na, -no) longitudinal, Längs-, Lang- (prerez der Längsschnitt, profil das Längsprofil, rezalnik der Längsschneider, suport tehnika der Längsschlitten, vzvod der Längslenker, dolina das Längstal, flavta die Langflöte, guba die Längsfalte, ladja das Langhaus, napetost die Längsspannung, os die Längsachse, razpoka der [Längsriß] Längsriss, die Längsspalte, smer die Längsrichtung, stavba der Longitudinalbau, stena die Längswand, stran die Längsseite, vez der Längsverband, zgradba/gradnja der Längsbau, rezanje das Längsschneiden, cepljenje die Längsspaltung, struženje das Langdrehen, zgibanje die Längsfalzung)
-
vzhóden oriental, d'est, de l'est
vzhodni blok (politika) bloc oriental
vzhodna cona (politika) zone orientale (ali Est)
vzho dna Afrika (Azija, Evropa) l'Afrique (l'Asie, l'Europe) orientale
vzhodni Nemec Allemand moški spol de l'Est
Vzhodna Nemčija l'Allemagne orientale (ali de l'est, politika de l'Est)
Vzhodna Indija les Indes orientales
vzhodni Got Ostrogot(h) moški spol
vzhodna obala côte orientale
vzhodni sektor secteur moški spol est (ali oriental)
vzhodna stran côté moški spol est, (gorovja) versant moški spol est
vzhodni veter vent moški spol d'est
-
vzhóden oriental; del Este, del este
vzhodni blok (pol) bloque m oriental
vzhodna dolžina (geogr) longitud f este
vzhodna cona zona f oriental
vzhodna Evropa (Afrika, Azija) Europa f (África f, Asia f) Oriental
vzhodni Nemec alemán m del Este
Vzhodna Nemčija Alemania f Oriental
Vzhodna Indija Indias f pl Orientales
vzhodni Got ostrogodo m
vzhodna obala costa f oriental (ali de Levante)
Vzhodna Marka la Marca Oriental
vzhodni sektor sector m oriental
vzhodna stran lado m este
vzhodni veter viento m del este, levante m
-
vzhodn|i [ó] (-a, -o) östlich, Ost- (rob der Ostrand, cona die Ostzone, fronta die Ostfront, meja die Ostgrenze, Nemec der Ostdeutsche, obala die Ostküste, stena die Ostwand, pobočje der Osthang, stran die Ostseite, veter der Ostwind)
na vzhodni strani ostseitig
…° vzhodne dolžine geografija …° östlicher Länge (vzh. d. ö. L.)
-
vzórčen1 (-čna -o) adj.
1. campione, rappresentativo:
vzorčna preiskava indagine campione
vzorčni sejem fiera campionaria
tisk. vzorčna stran menabò
2. tekst. a disegni, a quadratini, a fiorami:
vzorčno blago stoffa a fiorami
-
wave2 [wéiv] neprehodni glagol
valovati, delati valove; biti valovit; gibati se v valovih; zibati se; plapolati; (po)mahati, zamahniti
to wave to s.o. pomigniti komu
prehodni glagol
mahati (z), vrteti (kaj); vihteti (a sword meč)
vzvalovati; ondulirati (lase); vtisniti valovite črte (v tkanino), moarirati; vtisniti črte (v kovino), giljoširati; okrasiti z valovitimi črtami
to wave one's hand pomahati z roko
to wave welcome to s.o. pomahati komu za dobrodošlico
to have one's hair waveed dati si ondulirati lase
to wave aside poklicati na stran; odbiti (s kretnjo)
to wave s.o. away odbiti koga
-
weiterkommen* priti naprej, napredovati; schau, [daß] dass du weiterkommst! spravi se stran!
-
wrong2 [rɔŋ] pridevnik
zmoten, nepravi, pogrešen, napačen, naroben; ki ni v redu, ki je v neredu; neprimeren, nepripraven; nekoristen, neugoden
wrong act prekršek
a wrong answer napačen, nepravi odgovor
the wrong side narobna stran (of material blaga)
wrong one, sleng wrong'un (kriket) žoga, ki leti čisto drugače, kot je igralec pričakoval
(the) wrong side out na ven (narobe) obrnjena notranja stran (oblačila)
the wrong side of the blanket figurativno nezakonit
to be wrong ne imeti prav
the clock is wrong ura ne gre prav
you are wrong in believing that nimaš prav (motiš se), če to verjameš
not to be far wrong ne se zelo (z)motiti
I was not far wrong in guessing skoraj sem uganil
something is wrong with him nekaj je narobe z njim
what's wrong with you? kaj pa je (narobe) s teboj?
to be in the wrong box figurativno biti v škripcih (v nerodnem položaju, v zagati); ne biti na mestu; biti na zgubi
it is the wrong side out to je narobe, obrnjeno
to be on the wrong side of 50 biti nad 50 let star
what's wrong with a cup of tea? pogovorno kako bi bilo s skodelico čaja?
to do the wrong thing in the wrong place ravno narobe (napačno) kaj napraviti
what do you find wrong with it? kaj se ti zdi pri tem narobe (ti ni pri tem všeč)?
to get (to have) hold of the wrong end of the stick figurativno (popolnoma) napačno razumeti (imeti čisto napačno mnenje, vtis)
to get out of the bed (on) the wrong side figurativno, pogovorno z levo nogo vstati; biti slabe volje
he will laugh on the wrong side of his mouth figurativno smeh ga bo že minil
to prove s.o. wrong dokazati komu, da nima prav
to go wrong zaiti; spodleteti, ne iti (biti) v redu
he holds the book the wrong way narobe drži knjigo
he found himself in the wrong shop figurativno, pogovorno ni na pravega naletel
it is very wrong of you to support him zelo napak je od vas, da ga podpirate
to take the wrong train peljati se z napačnim vlakom
to take the wrong turning (ali path) figurativno zaiti na kriva pota
-
zad|ek moški spol (-ka …)
1. živalstvo, zoologija der Hinterleib, das Abdomen; (zadnji del konja) die Hinterhand
hrbtna stran zadka der Hinterleibsrücken
klešče na zadku die Hinterleibszange
potresavati z zadkom čebela ipd.: sterzeln
2. pri avtu: das Heck (stopničast Stufenheck)
-
zádnji (-a -e)
A) adj. ultimo, posteriore; estremo:
zadnja stran ultima pagina
zadnja hiša v vasi l'ultima casa del villaggio
zadnje kolo ruota posteriore
ranjenec se je vlekel z zadnjimi močmi il ferito si trascinò con l'estremo delle forze
boriti se do zadnjega combattere fino all'ultimo
v zadnjih letih življenja negli ultimi anni di vita
zadnji čas ga je malo videti negli ultimi tempi lo si vede poco
zadnji čas je, da se kaj spremeni è ormai ora che le cose cambino
zadnje novice ultime notizie
to je zadnja cena, ceneje ne damo è il prezzo ultimo che possiamo fare
napolniti dvorano do zadnjega kotička riempire la sala fino all'ultimo posto
vrniti denar do zadnje pare restituire i soldi fino all'ultimo centesimo
biti moker do zadnjega vlakna essere bagnato fino al midollo
premisliti kaj do zadnje podrobnosti considerare qcs. fino nei minimi particolari
zadnja postaja (tramvaja, avtobusa) capolinea (del tram, dell'autobus)
otroci so mu zadnja skrb dei figli non si cura affatto
pren. izigrati zadnji adut giocare l'ultima carta, l'ultimo atout
boriti se do zadnjega diha lottare fino all'ultimo respiro
evf. biti v zadnjih zdihljajih essere moribondo, in punto di morte
žarg. avtomobil na zadnji pogon automobili a trazione posteriore
ujeti zadnji vlak prendere l'utimo treno
to je moja zadnja beseda così ho deciso e così sarà
pren. zadnja beseda znanosti l'ultima scoperta della scienza
pren. še ne reči zadnje besede non aver detto ancora l'ultima parola
iti do zadnjih meja rischiare il tutto per tutto
pog. dobiti jih po zadnji plati prendere sculacciate
pospremiti koga na zadnji poti portare qcn. al cimitero
pren. odbila mu je zadnja ura è morto, per lui ha suonato l'ultima ora
pren. priti skozi zadnja vrata intrufolarsi, introdursi di nascosto
avt. zadnji most treno posteriore
jur. zadnji opomin pred tožbo ultima ammonizione (prima dell'azione penale)
bibl. zadnja večerja ultima cena
rel. zadnja popotnica viatico
vet. zadnja golen garretto
avt. zadnja meglenka retronebbia
evf. zadnja plat posteriore, didietro
pog. zadnja pogruntavščina ultima
zadnja rešitev ultima ratio
lit. zadnja stanca tornata
zadnja stran retro, tergo
voj. zadnja straža retroguardia
zadnji del govejega stegna girello
navt. zadnji jambor mezzana
astr. zadnji lunin krajec ultimo quarto di luna
anat. zadnji možgani metencefalo
avt. zadnje okence lunotto
grad. zadnje ometavanje stabilitura
B) zádnji (-a -e) m, f, n
zadnji iz tega rodu l'ultimo della famiglia
boriti se do zadnjega combattere, lottare fino all'ultimo uomo
do zadnjega je upala, da pride sperò fino all'ultimo momento che venisse
diplomirala je med zadnjimi si laureò fra le ultime
bibl. prvi bodo zadnji in zadnji bodo prvi i primi saranno gli ultimi e gli ultimi saranno i primi
-
zahájati (-am) | zaíti (-ídem) imperf., perf.
1. tramontare (sole, luna)
2. smarrirsi, sbagliare strada; pren. deviare, sviare:
pren. zahajati stran od bistvenega divagare
3. knjiž. (večkrat hoditi) andare, frequentare, bazzicare:
zahajati v gostilno andare all'osteria, essere un cliente abituale dell'osteria
zahajati v gledališče andare a teatro, essere un habitué del teatro
4.
zaiti v stisko trovarsi nei guai
zaiti pod vpliv essere succubo di qcn.
zaiti v dvome essere assillato dal dubbio
zaiti v dolgove indebitarsi
zaiti v politiko darsi alla politica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. igralčeva slava zahaja la notorietà dell'attore va tramontando, l'attore è sul viale del tramonto
-
zahodn|i1 (-a, -o) westlich, West- (veter der Westwind, rob der Westrand, meja die Westgrenze, obala die Westküste, stran die Westseite, sile Westmächte množina, krilo der Westflügel, pobočje der Westhang)
zahodna dolžina geografija westliche Länge
-
zanêsti to carry away
avto je zaneslo v stran the car went into a skid, the car skidded
zanêsti koga (figurativno, očarati, navdušiti) to carry someone away
zanêsti se na koga to rely upon someone, to depend on someone
nanj se lahko zaneseš he is as good as his word
nanj se ne moreš zanêsti he is not to be trusted
se nanjo lahko zanesem? is she dependable?
se lahko zanesemo na njegovo besedo? can we rely on his word?
upam, da se lahko zanesem na to I hope I can rely upon it
na to se lahko zaneseš! you may depend upon it!, depend upon it!
zanêsti se na srečo to trust to luck
-
zavetrj|e [é] srednji spol (-a …) der Windschatten; pomorstvo (odvetrna stran) die Lee