Franja

ném mute; dumb; speechless, silent

néma bolečina silent (ali speechless) grief
néma črka a silent letter
némi film silent film, silent, ZDA silent movie
néma oseba a dumb person, a mute

néphrétique [-fretik] adjectif ledvičen

colique féminin néphrétique ledvična kolika; masculin na ledvicah bolna oseba; masculin sredstvo proti bolečinam v ledvicah

nepísmen analfabeto

nepismena oseba (človek) analfabeto m

nepomémben (-bna -o) adj.

1. insignificante, irrilevante, poco importante, dappoco:
pren. nepomembna oseba pedina
nepomembna zadeva cosa dappoco
nepomemben dodatek riempitivo

2. pren. insufficiente, esiguo, modesto

nepremíšljen (-a -o) adj. sconsiderato, avventato, arrischiato, incauto, inconsiderato, inconsulto; temerario:
nepremišljena odločitev decisione avventata
nepremišljeno dejanje atto, gesto inconsulto
nepremišljena oseba scapato
pren. nepremišljene besede scappata

neprilagojèn (-êna -o) adj. non adattato, disadattato, disambientato; pren. spostato; psiht. caratteriale:
neprilagojen (osebnostno moten)
otrok bambino caratteriale
neprilagojena oseba disadattato, spostato

neprištéven (-vna -o) adj. incapace di intendere e di volere; smarrito, (mentalmente) confuso; inconsulto, insano; irresponsabile:
neprištevno dejanje atto, gesto inconsulto, insano
neprištevna oseba irresponsabile

nerf [nɛr] masculin živec; familier kita, tetiva; figuré glavni dejavnik, duša

nerfs pluriel de bronze železni živci
un paquet de nerfs (figuré) zelo živčna oseba
attaque féminin de nerfs živčni napad
nerf de bœuf bikovka, žilavka
nerf de la guerre (figuré) denar
guerre de nerfs živčna vojna
avoir du nerf biti močan, energičen
avoir ses nerfs biti živčen, nervozen
avoir les nerfs tendus biti v živčni napetosti
avoir les nerfs en pelote biti zelo razdražljiv
il a les nerfs à toute épreuve živci ga nikoli ne izdajo, ima železne živce
il a les nerfs ébranlés ima razrvane živce

nesposóben incapable; unfit; unable, inept; unqualified, incompetent, inefficient

nesposóbna oseba (žargon) washout
nesposóben za kaj (za delo) (nasploh) incapable of something (of working), (zaradi bolezni) unfit for something (for work)
on je nesposóben za službo (figurativno) he is a misfit, he is a square peg in a round hole
bil je nesposóben za igranje he was unfit to play (za delo for work)

nezavestni samostalnik
(nezavestna oseba) ▸ eszméletlen, ájult
Čeprav so vzroki nezavesti različni, je nudenje prve pomoči enako – nezavestnega položimo v stabilen bočni položaj in sprostimo dihalno pot. ▸ Bár az eszméletvesztés okai különbözőek, az elsősegélynyújtás ugyanaz: az eszméletlen személyt stabil oldalfekvésbe kell helyezni és fel kell szabadítani a légutakat.
Nezavestnemu so pomagali reševalci in ga zaradi hude poškodbe glave odpeljali v jeseniško bolnišnico. ▸ Az eszméletlen férfin a mentősök segítettek, és súlyos fejsérüléssel a jesenicei kórházba szállították.
Nezavestnemu je prvo pomoč najprej nudil zdravnik, nato pa so ga odpeljali v bolnišnico. ▸ Az eszméletlen személyt először az orvos részesítette elsősegélyben, majd kórházba szállították.

nezaželèn (-êna -o) adj.

1. indesiderato, indesiderabile, malaccetto; knjiž. inauspicato;
nezaželena oseba persona indesiderabile

2. disadatto, inopportuno

3. spiacevole

neznanec samostalnik
1. (oseba, ki je ne poznamo) ▸ ismeretlenDo njega sta stopila neznanca in ga prosila za vžigalnik. ▸ Két ismeretlen lépett oda hozzá, és öngyújtót kértek tőle.
Verjetno ste že kdaj po pomoti popolnemu neznancu poslali kratko sporočilo. ▸ Valószínűleg már megesett önökkel, hogy egy vadidegennek küldtek rövid üzenetet.

2. (neuveljavljena oseba) ▸ ismeretlen
Slovenski pisci sicer niso popolni neznanci na peti celini. ▸ A szlovén írók nem teljesen ismeretlenek az ötödik kontinensen.
Prvi nosilec moškega dela turnirja Roger Federer se bo v prvem krogu srečal z neznancem, 195. igralcem sveta Uzbekistancem Denisom Istominom. ▸ A férfitorna listavezetője, Roger Federer egy ismeretlennel, a világranglista 195. helyén álló üzbég Denis Istominnal találkozik az első fordulóban.

Nīcēratus -ī, m (Νικήρατος) Nikêrat, gr. moško ime

1. gr. ulivalec kipov: Plin.

2. gr. zdravnik za časa Avgusta: Plin.

3. oseba v komediji: Ter.

Nichtverehelichung, die, Bedingung der Nichtverehelichung pogoj, da oseba ostane samska/da ne sklene zakonske zveze

noir, e [nwar] adjectif črn, črno rjav; temen; mračen; umazan; zloben; populaire pijan; masculin črnec, zamorec, temnopolt človek; črna barva, črnina, črna obleka; médecine modrica, črnavka; familier črna kava; populaire opij; musique četrtinska nota

Afrique féminin noire črnska Afrika
blé masculin noir ajda
liste féminin noire črni seznam
marché masculin noir črna borza
la mer Noire Črno morje
à la nuit noire pozno v noči
tableau masculin noir šolska tabla
la traite des Noirs trgovina s (črnimi) sužnji
point masculin noir (populaire) ogrc
travail masculin noir črno (zakotno) delo
noir comme un four črn kot ogel
habillé de noir črno (žalno) oblečen
il y a des points noirs à l'horizon (figuré) nič dobrega se nam ne obeta
il fait noir noč je, temno je
faire preuve d'une noire ingratitude izkazati se zelo nehvaležnega
avoir le noir (populaire) glavo povešati, pobit biti
broyer du noir s'enfoncer dans le noir predajati se črnim mislim
mettre dans le noir zadeti v črno
se mettre en noir obleči se v črno
porter du noir nositi črno obleko, žalovati
pousser au noir (figuré) še bolj črno slikati stvari, predvidevati najhujše posledice
voir tout en noir videti vse črno
être la bête noire de quelqu'un biti oseba (stvar), ki je komu najbolj antipatična, ki jo sovraži ali se je boji

nome m

1. ime:
il nome di una persona, di un animale ime osebe, živali
nome comune, proprio jezik obče, lastno ime
nome commerciale trgov. blagovna znamka
nome depositato trgov. zaščitni znak
nome di luogo krajevno ime, toponim
a nome di qcn. v imenu nekoga
a nome di qcs. (a titolo di) kot, za
in nome di qcn. v imenu nekoga
in nome di Dio Bog pomagaj!
sotto nome di pod imenom
atti senza nome pren. nizkotna, podla dejanja
chiamare le cose col loro nome pren. reči popu pop, bobu bob

2. osebno ime; priimek:
nome d'arte umetniško ime, psevdonim
nome di battaglia ilegalno ime
nome di battesimo krstno ime
nome di famiglia rodbinsko ime, priimek
nome onorato, rispettabile spoštovano, čislano ime
opera senza nome anonimno delo
avere di nome, per nome imenovati se
è un bel nome to je znana oseba
fare il nome di qcn. imenovati koga, izdati ime nekoga

3. pren. sloves, ugled; glas:
avere buon, cattivo nome uživati dober, slab glas
avere un nome in qcs. sloveti po čem

4.
nome di guerra hist. bojno ime (vojaških najemnikov)

5. jezik samostalnik

nūmen -inis, n (nuere; prim. gr. νεύω, νεῦμα) „s kimanjem naznačena volja“, od tod

1. namig, mig, povelje, ukaz, zapoved, volja: numen est imperium ab nutu Varr., n. senatūs Ci., n. vestrum (sc. populi Romani) Ci., adnuite, patres conscripti, nutum numenque vestrum invictum Campanis L., n. dominae O., numen Caesareum flectere O.

2. occ. božansko (božje) povelje, božja zapoved, božja volja: cuius (sc. dei) numini parent omnia Ci., mundum censent regi numine deorum Ci., prodigia Cereris numen declarant Ci., nihil enim rerum humanarum sine deorum numine geri putabant N., cum animadverterent deûm numen facere secum N. da je sklep bogov na njegovi strani, numine vestro V. z vašim dovoljenjem, numine sine meo V. zoper mojo voljo; pl. pogosto o pojavih volje enega božanstva: Iovis, Phoebi numina V. Poseb. namig ali opominjajoči izrek bogov, prerokba (v tem pomenu nav. v pl.): cuncti suaserunt numine dii Italiam petere V., quae sint ea numine divom flagitat V., stupefactus numine V. prestrašen ob (Askanijevem) izreku (za katerega je Enej mislil, da je bil podan po božjem navdihu).

3. delujoča božanska (božja) moč, božanska (božja) mogočnost, božanska (božja) oblast, čudežno delovanje (udejstvovanje, posredovanje) bogov, božja milost, božja prijaznost, božja naklonjenost: qui (sc. dii) suo numine atque auxilio sua templa atque urbis tecta defendunt Ci., inimicaque Troiae numina magna deûm V., vestro in numine Troia est V. pod vašim varstvom, simulatum n. Bacchi V. bakhovska besnost, in hostiles domos iram atque numen vertite! H.

4. meton.
a) (o pravih bogovih) božanstvo ali božje bitje (= gr. δαίμων; deus = ϑεός je božanstvo kot oseba), božansko (božje) veličastje: n. sanctum V., n. Iunonis adorare V., pia numina V., numina laeva V. nemila, haud numine nostro V. ko božanstvo ni bilo na naši strani (= ko je bilo naklonjeno drugim), reducere numen V. (o paladiju), numina montis, numina montana O., simulacra numinum Plin. iun.; pl. tudi o enem božanstvu: nate (sc. Amor), supplex tua numina posco V., Dianae non movenda numina H.; krščansko božanstvo, krščanski bog = Bog: Amm., Prud.
b) o manih ljubljenih oseb: iuro … per illos manes, numina mei doloris Q.
c) v cesarski dobi o cesarjih idr. pobožanstvenih osebah = božansko (božje) veličanstvo, visokost, božanskost: Augusti mortale fuit corpus, in aetherias numen abiit domos O., violatum numen Augusti T., numen Othonis T., per numen Drusillae deierare Suet.
d) metaf. o stvareh: quanta potestas, quanta maiestas, quantum denique numen sit historiae Plin. iun. božansko delovanje.

numerus -ī, m (< *nomeros < *nomesos, indoev. kor. *nem- šteti, urejati; prim. gr. νέμω delim, νομή razdelitev, νομός okraj, νόμος zakon, νόμισμα običaj, šega, odredba, običajna denarna valuta, lat. nummus, lit. núoma, nuõmas = let. nuõma obresti)

I.

1. del kake celote, člen, ud: perque suos intus numeros componitur infans O., animalia trunca suis numeris O., deese numeris suis O. pomanjkljiv, nepopoln biti, officium omnes numeros habet Ci. ima vse, kar je treba za popolnost, je dovršena, elegans omni fere numero poëma Ci. v vsakem oziru, v vseh ozirih; tako tudi: quid omnibus numeris praestantius? Q.; expletus omnibus suis numeris et partibus Ci. ali numeris omnibus absolutus Plin. iun. v vseh svojih delih polnokrven = popoln, dovršen, omnibus oratoriis numeris absolutus Q. v vsakem govorniškem oziru (= v vseh pogledih govorništva) dovršen, numerorum esse omnium Petr. popoln, dovršen biti.

2. occ. del kake enakomerno razdeljene celote
a) kakega meseca = razdobje, obdobje, dan: luna alternis mensibus XXX implebit numeros, alternis vere detrahet singulos Plin.
b) kake glasbe = glasbena razdelitev, glasbena razčlenitev, udarec, takt, mera, ritem, glas, ton, napev, melodija: histrio si paulum se movit extra numerum … exsibilatur Ci. če je prišel (padel) malo iz takta, extra numerum procedere Lucr., in numerum exsultare Lucr. ali brachia tollunt in numerum V. ali ad numerum motis pedibus O. po udarcih, po taktu, tris tantum ad numeros satyrum moveare Bathylli Pers., numeros memini, si verba tenerem V. napev, abloquitur numeris septem discrimina vocum V. = zaigra na svojo sedemstrunsko liro k taktu in napevu (plesalcev in pevcev), numeros intendere nervis V.; pl. numeri tudi o gibanju borcev, usklajenem po taktu: gibi, okreti, obrati, premiki, hod (hoja) po udarcih, po taktu: athleta, qui omnes iam perdidicerit a praeceptore numeros Q., numeri nexusque Sen. ph.; metaf. takt = red, pravilo: haec laudatio tibi procedat in numerum Ci. po taktu = v pravem redu, po volji, po godu, digerere in numerum (sc. carmina) V. v red spraviti, urediti, omnia sint paribus numeris dimensa viarum V. = razmik (presledek) med vrstami naj bo povsod enak, in numerum ali numero V. praviloma, redoma, ad numeros suos quidque exigere O. uravna(va)ti, urediti (urejati) vse po svojem pravilu, ibant aequati numero O. stopali so v enakem taktu, v enak korak, nil extra numerum fecisse H. ničesar netaktnega, ničesar nespodobnega.
c) v pesništvu člen verza, mera, ritem, verzna stopica, verzna mera, metrum, stih, verz: numeri ac modi Ci., bella quo scribi possent numero, monstravit Homerus H., (sc. Pindarus) numeris fertur lege solutis H. v pravil prostih ritmih, ritmih, ki so nevezani na pravila, anapaestus procerior quidam numerus Q., arma gravi numero ēdere O. v resnem metru, v šestomerih, v heksametrih; impares numeri O. elegijski verzi, elegijska dvostišja, elegični distihi, sex mihi surgat opus numeris, in quinque residat O.
d) v govorništvu umerjenost, mera, ritem, ubranost, skladnost, blagoglasje, harmoníja, harmóničnost: n. orationis (naspr. poëticus) Ci., ipsa membra sunt numeris vincienda Ci. se morajo vezati na ritem; (prim. še Ci. De oratore 3, 48). —

II.

1. število, številka nasploh: duo hi numeri Ci., n. minimus L., impar V., numero comprehendere res V. šteti, numerum inire C. prešte(va)ti, preračuna(va)ti, numerum interfectorum inire L. ali numerum copiarum inire Cu., numerum deferre C. ali exsequi L. število povedati, neque quam multae species nec nomina quae sint, est numerus V. ne da se (ni mogoče) prešteti, numerum subducere Cat.

2. (določeno) število: piratarum Ci., exercitūs numerus XII milium fuit N., supplevere ceteri numerum L., si suum numerum naves haberent Ci. svoje, tj. pravšnje število moštva; tako tudi: flecte ratem! numerum non habet illa suum O., ad numerum esse, mitti Ci. v polnem številu, polnoštevilen, obsides ad numerum miserunt C., ad eorum numerum Ci. v enakem številu, alios in numerum relinquere Sen. ph. da se izpolni (dopolni) število; pogosto v abl. limitationis numero po številu, po štetju, v vsem, vsega (vseh) skupaj: haec sunt tria numero Ci., oppida numero ad XII C., totidem numero C., numero quadraginta S., numero trecenti S., saepe numero C. često, pogosto.

3. konkr.
a) število, vrsta, množica, tolpa, krdelo: certus numerus nautarum Ci., maximus n. aratorum Ci. tolpa, numero copiarum fretus N., in hoc numero fuit N. med njimi, referre (sc. habere) in deorum numero Ci. šteti med bogove, navesti (navajati), omeniti (omenjati) med bogovi, bogovom prište(va)ti; toda: referre in deorum numerum Suet. uvrstiti med bogove, pobožiti, pobožanstviti, haberi in numero disertorum Ci. ali in septem sapientum numero N. biti prištevan komu, med koga, aliquem ducere in numero hostium C. šteti koga med sovražnike, qui in amicorum erant numero N. ki so bili izmed prijateljev, hunc ad tuum (= tuorum) numerum adscribito Ci. ep., adscribe me talem (= talium) in numerum Ci., legati ex suo (suorum) numero S. izmed svojcev, nec fuit in numero (sc. hominum) Lucr. ni nikdar živel, Phrahaten … numero beatorum eximit Virtus H.; (o snovnih, neštevnih stvareh) množina, obilica, (obilna) zaloga, kup, kopica: dico te … magnum numerum frumenti … Syracusis exportasse Ci., frumenti magnum numerum coëgit C., maximus vini numerus fuit Ci.
b) v cesarski dobi = vojaški oddelek (kot splošen izraz), oddelek vojske, krdelo, četa, večinoma v pl.: sparsi per provinciam numeri, multi numeri e Germania, numeri legionum T., distributi per numeros ali nondum distributi per numeros erant Plin. iun., revocare ad officium numeros Suet., multi numeri militum Ulp. (Dig.), militares numeri Amm. kohorte, milites, qui communem causam omnis sui numeri suscipit Amm.; pozneje numeri = cohortes: cohortes, quae nunc numeri nuncupantur Cass.

4. zgolj število (naspr. pravo bistvo, vrednost): nos numerus sumus H. „ničle“.

5. kot gram. t. t. število (ednina, dvojina, množina): Varr. in slovničarji, numeros, in quibus nos, singularem ac pluralem habemus, Graeci et δυικόν Q., est figura et in numero vel eum singulari pluralis subiugitur … vel ex diverso Q.

6. meton. večinoma v pl.
a) oštevilčene kocke: tres iactet numeros O., seu ludet numerosque manu iactabit eburnos O.
b) = gr. κατάλογος α) popis, spisek, imenik, seznam vojakov: nomen in numeros referre Plin. iun. vpisati v imenik vojakov, in numeris esse Icti. vpisan biti v vojaški imenik (v vojaško evidenco), in numeris esse desinere Dig. ne več biti vojak; extra numerum es mihi Pl. zame predstavljaš presežek, in metaf. = ti si zame postranska oseba (postranskega pomena), nate se ne oziram. β) zapis(ek), matična knjiga (matica, matrika), seznam, imenik civilnih in vojaških uradnikov: Cod. I.
c) matematika, astrologija: Sid. (Epist. 15, 79), Amm. (22, 16), cur Plato Aegyptum peragravit, ut a sacerdotibus barbaris numeros et caelestia acciperet? Ci., numeris sequentibus astra Stat.; pesn. tudi v sg.: Cl. (Mall. 130).
d) v sg. koledar: diei, quem quintum Iduum Augustarum numerus ostendit annalis Amm.
e) v sg. vrednost, ugled, veljava, sloves, položaj, mesto (ki ga kdo zavzema v kaki družbi): obtinere aliquem numerum Ci., nullo in oratorum numero Ci. neimeniten govornik, tuae coniugis pater homo nullo numero, nihil illo contemptius Ci., numero aliquo putare Ci. ceniti, čislati, hunc in numerum non repono Ci. ne jemljem v poštev, ne upoštevam, in aliquo numero et honore esse C. imeti nekaj ugleda in veljave (vpliva), nec fuit in numero Lucr.; v pl.: insignium numerorum tribuni Amm. z odličnimi (vojaškimi) čini; dvoumno: extra numerum es nihil Pl. (gl. zgoraj II., 6. b) α)); od tod abl. numero ali in numero z gen. = namesto koga, kot, za kaj: is tibi patris numero fuit Ci., in deorum numero venerandus Ci., privati militis numero N. kot navaden vojak (prostak), obsidum numero C. za talce, missis legatorum numero centurionibus C., deorum numero eos solos ducunt C. štejejo za bogove; occ. v sg. in pl. = dolžnost, služba, čast, dostojanstvo: verae vitae numeros modosque ediscere H., numeros sustinuisse novem O. (o telesni združitvi), ut suum munus numerum haberet O., quid iuvat … studia exercere Dianae et Veneri numeros eripuisse suos? O.
f) v pl. = tehtni vzroki, tehtni nagibi: alii quidam minores, sed tamen numeri Plin. iun. — Od tod adv. abl. numerō = po taktu, od tod

1. zdajci, takoj, prav, ravno, začasa, pravočasno, ob pravem času, zgodaj, hitro, urno: Caecil. fr., numero mihi in mentem venit Pl., neminem vidi, qui n. sciret Naev. ap. Fest., nimis n. Afr. fr., apes n. reducunt in locum unum Varr.

2. prezgodaj, prerano, prehitro: Acc. fr., Afr. fr., cur n. estis mortui? Pl., n. huc advenis ad prandium Pl.

obrob|en [ó] (-na, -no) marginal; Rand- (opomba die Randbemerkung, letalstvo luči das Randfeuer, pri šahu - kmet der Randbauer, pojav die Randerscheinung, žarki množina Randstrahlen množina, morje geografija das Randmeer); (nepomemben) Neben- (oseba die Randfigur, Nebenfigur)
gradbeništvo, arhitektura obrobna letev der Fries

odgovóren responsable

odgovorna oseba responsable moški spol
narediti, imeti koga za odgovornega rendre quelqu'un responsable de quelque chose
odgovorni urednik rédacteur moški spol en chef (ali responsable)