Franja

sitnariti glagol
1. (nergati) ▸ akadékoskodik, gáncsoskodikNajbolj bo trpel vaš partner, saj boste kar naprej nekaj sitnarili in mu očitali. ▸ A leginkább a partnere fogja megsínyleni, hiszen maga állandóan akadékoskodik vele és szemrehányásokat tesz neki.
Namesto da doma sitnarite in ne veste, kam bi sami s sabo, se odpravite v družbo. ▸ Ahelyett, hogy otthon akadékoskodna, és nem tudja mit kezdjen magával, inkább menjen a társaságba.
Videti je, da se dolgočasi in zato sitnari. ▸ Úgy tűnik, hogy unatkozik, és ezért gáncsoskodik.

2. (zahtevati; gnjaviti) ▸ nyaggat, kötözködik, kötekedikNe vem, kaj bi bilo z mojim sinom, če ne bi vztrajno sitnarila, da dobi zaščitno zdravilo. ▸ Nem tudom, mi lenne a fiammal, ha nem kötözködtem volna folyamatosan, hogy megkapja a gyógykészítményt.
Sopomenke: dlakocepiti

siva miš frazem
(neopazen, neaktiven človek) ▸ szürke egér
Zagotovo ni siva miš, ampak že nekaj let vztraja in opozarja na napake, nepravilnosti in koruptivne poti v UKC Ljubljana. ▸ Semmiképpen sem szürke egér, ugyanis már néhány éve kitartóan figyelmeztet a Ljubljanai Egyetemi Klinika hibáira, a rendellenességekre és korrupciós útvonalaira.

skeleton¹ [skélitən]

1. samostalnik
skelet, okostnjak; suhec, mršavec; lesnati del rastline; okostje, ogrodje (ladje, letala), rebra (dežnika)
figurativno skica, osnutek
figurativno družinska sramota, mučna tajnost
vojska & navtika kader

a skeleton at the feast figurativno nekdo (nekaj), ki družbi kvari veselje; prikazen (duh) preteklosti
skeleton crew najpotrebnejša posadka (moštvo)
a skeleton in the cupboard (closet) (in the family, in the house), family skeleton tajna žalost ali sramota v družini
skeleton regiment polk z mirnodobskim številom vojakov
she is a regular skeleton ona je pravi pravcati okostnjak
he was reduced to a skeleton postal je pravi skelet, sama kost in koža ga je

2. pridevnik
skeleten
ekonomija, pravno okviren

skeleton agreement okviren dogovor
skeleton law okviren zakon

skóp (-a -o) adj.

1. avaro, gretto; nareč. sparagnino; knjiž. parco:
varčen in skop parsimonioso e avaro
pren. skop s pohvalami parco di lodi
pren. skopa kraška zemlja l'avara terra carsica

2. scarso, scontato, poco:
skopa letina raccolto scarso
hoteli so jim kratiti še tiste skope pravice, ki so si jih priborili avrebbero voluto negargli persino quei pochi diritti che si erano conquistati
sporočiti kaj v nekaj skopih besedah, stavkih riferire, dire qcs. in poche parole, frasi
biti skopih besed essere di poche parole

skreníti (skrénem) perf. deviare, svoltare, declinare:
skreniti v desno, v levo svoltare a destra, a sinistra
navt. skreniti iz ravne smeri straorzare
skreniti s prave poti fuorviare, deviare
nekaj ur so hodili po glavni cesti, potem pa so skrenili vstran per varie ore seguirono la strada principale, poi deviarono

skújati se (-am se) perf. refl.

1. immusonirsi; fare il muso, il broncio:
za vsako malenkost se skuja per ogni nonnulla fa il muso

2. pren. (premisliti se) ricredersi; cambiare idea; guastarsi:
vzdržal je nekaj dni, potem pa se je skujal resistette pochi giorni poi cambiò idea
vreme se je skujalo il tempo si è guastato

skùp adv. pog. (skupaj) assieme, insieme, congiuntamente, unitamente:
spraviti skup mettere insieme
dati skup unire, avvicinare
tičati zmeraj skup stare sempre insieme
denar mu kar skup leti guadagna senza troppa fatica
spraviti skup nekaj vrstic rabberciare quattro righe
skup se vzeti mettersi d'accordo su qcs., impegnarsi in qcs.

skúpaj adv. assieme, insieme; in tutto:
biti, tičati skupaj stare assieme
delati, živeti skupaj lavorare, vivere assieme
knjižnica ima skupaj milijon knjig la biblioteca ha in tutto un milione di libri
vsi skupaj tutti insieme
štirje skupaj in quattro
dober dan vsem skupaj buongiorno a tutti!
pog. biti koga dosti skupaj essere grande e grosso, essere forte
naprava je bila v nekaj trenutkih, minutah spet skupaj in pochi minuti la macchinetta era montata, assemblata
pren. vse skupaj ni vredno počenega groša non valere un fico secco
pog. držati skupaj capirsi, aiutarsi, sostenersi a vicenda
pren. hoditi skupaj amoreggiare
pog. iti skupaj (skrčiti se) restringersi
to mi ne gre skupaj non posso capirlo
pog. trčiti skupaj imbattersi
pog. pasti, zlesti skupaj svenire
pog. priti skupaj sposarsi; incontrarsi; (sporazumeti se) trovare un accordo, accordarsi su qcs.
spati skupaj avere una relazione, amoreggiare
spraviti skupaj (denar) risparmiare, racimolare
spraviti skupaj (izpit) superare l'esame
ne biti za skupaj, ne spadati skupaj non andare d'accordo
lingv. pisati skupaj, narazen scrivere assieme, separatamente
pri pluženju sta prednja konca smuči skupaj, zadnja narazen nello spazzaneve le punte degli sci vanno unite, le code separate

sleeve [sli:v]

1. samostalnik
rokav (obleke)
tehnično obojka, ki povezuje cevi; cev; torba (etui) za gramofonske plošče

half sleeve narokavnik
lawn sleeves rokavi iz fine tkanine, podobni škofovskim rokavom
leg-of mutton sleeve trikotni rokav
to creep up s.o.'s sleeve figurativno prilizovati se komu
to have a card up one's sleeve imeti skrito karto, pripravljeno za uporabo
to have s.th. up one's sleeve figurativno imeti nekaj za bregom, nekaj pripravljati, imeti skrite namene
to hang (to pin) on s.o.'s sleeve obesiti se komu za rokav, figurativno ravnati se po njegovih nazorih itd.
to laugh in one's sleeve škodoželjno se smejati
to roll (to turn) up one's sleeves zavihati rokave, figurativno pripraviti se za delo, za borbo
to wear one's heart (up)on one's sleeve figurativno preodkrito kazati svoja čustva, biti preveč zaupljiv

2. prehodni glagol
opremiti (obleko) z rokavi, prišiti rokave
tehnično opremiti z obojkami

slína (-e) f

1. saliva; bava:
(penasta) slina na ustih bava alla bocca
vsakemu zaporniku se cedijo sline po prostosti tutti i detenuti bramano, anelano la libertà
po nekaj dneh študentske hrane so se mi pocedile sline po domači hrani dopo pochi giorni di vitto alla mensa dello studente, il pensiero della cucina di casa mi faceva venire l'acquolina in bocca
požirati sline aver l'acquolina in bocca

2. ekst. bava, sbavatura:
polževa slina la bava delle lumache
slina kokona la bava del bozzolo del baco da seta (ragna)

slip over prehodni glagol
preiti, izpustiti

to slip over some items preiti, izpustiti nekaj točk
to slip a thing over on s.o. ameriško, sleng prekaniti, prelisičiti koga

slittare v. intr. (pres. slitto)

1. sankati se

2. avto drseti

3. pren. polit. drseti, nagibati se:
il partito sta slittando a sinistra stranka se nagiba v levo

4. pren. drseti, padati (vrednost):
il franco continua a slittare frank še naprej drsi

5. pren. zamujati, biti preložen:
l'uscita del dizionario è slittata di parecchi mesi izid slovarja zamuja nekaj mesecev

slope¹ [slóup] samostalnik
nagnjenost, nagib, breg, pobočje, poševnost, strmina, padec, višinska razlika; poševen rov (v rudniku)
vojska poševni položaj puške

on the slope poševno
in a gentle slope v blagi strmini
the slope is less than 5 feet višinska razlika je manj kot 5 čevljev
to carry one's rifle at the slope vojska nositi puško poševno na rami
to climb a slope vzpenjati se po strmini, po bregu
to give a slope to napraviti (nekaj) stnno, dati nagib (čemu)

smanioso agg.

1. živčen, neučakan

2. željan:
smanioso di avere qcs. željan imeti nekaj

smattering [smǽtəriŋ] samostalnik
površno (po)znanje

to have a smattering of Latin znati nekaj latinskih besed

smell^*2 [smel] prehodni glagol & neprehodni glagol
(za)duhati, poduhati (at kaj)
zavohati; vonjati, imeti duh, dišati (of po)
figurativno smrdeti; (o psu) zaslediti (divjačino)
figurativno dati slutiti
figurativno natančneje (p)ogledati

to smell of beer dišati po pivu
to smell one's oats figurativno zaduhati hlev, pripraviti se za končni spurt (o konju)
to smell of a shop figurativno biti prevcč strokoven
to smell a rat figurativno zavohati nekaj sumljivega, zaslutiti nevarnost
to smell a rose poduhati vrtnico
his dog smells njegov pes smrdi
his breath smells iz ust ima slab duh
his remark smells of envy njegova opazka diši po zavisti
roses smell sweet vrtnice lepo dišé
his writings smell of the lamp njegova dela so bolj rezultat marljivosti kot navdiha (inspiracije)
to smell about figurativno zavohati, odkriti
to smell about a plot odkriti zaroto

smoke² [smóuk] neprehodni glagol & prehodni glagol
kaditi (tobak, pipo itd.); kaditi se, dimiti (se) (with od)
čaditi (se), okaditi (se); pariti (se); završeti
zastarelo slutiti, domnevati; sušiti v dimu, prekajevati, prekaditi, dati okus po dimu; pregnati (razkužiti, uničiti) z dimom
britanska angleščina, zastarelo drážiti, nagajati, imeti za norca (koga)

smoked glasses sajasta (temna) očala (za gledanje v sonce)
smoked ham prekajena gnjat
to smoke like chimney figurativno kaditi kot Turek, biti strasten kadilec
this cigar doesn't smoke well ta cigara se ne kadi dobro
I soon began to smoke that something was wrong kmalu sem zasumil, da nekaj ni v redu (da je nekaj narobe)
I was the first to smoke him figurativno meni se je najprej zbudil sum o njem; prvi sem ga spregledal
green wood smokes svež les se pari
to smoke green fly uničiti listno uš z dimom
I have not smoked for three years že tri leta ne kadim
he has smoked himself sick toliko je kadil, da mu je postalo slabo
the lamp smokes the ceiling svetilka čadi strop
to smoke a plot slutiti (vohati) zaroto
put that in your pipe and smoke it figurativno tu imaš nekaj, o čemer lahko razmišljaš
this rice is smoked ta riž diši po dimu

smrd|eti [é] (-im) zasmrdeti stinken (po nach) (tudi figurativno), riechen, schlecht/übel riechen, nicht gut riechen; figurativno komu: (jemanden) anekeln
smrdeti do nebes zum Himmel stinken
smrdeti kot kuga wie die Pest stinken
biti len, da kar smrdi stinken vor Faulheit
nekaj smrdi hier stinkt (etwas) (tudi figurativno)
figurativno zavohati, da nekaj smrdi Lunte riechen

smrdéti to stink; to smell nastily, to smell; to have an offensive smell (ali stench)

on smrdi po viskiju he stinks (ali reeks) of whisky
nekaj smrdi v deželi danski something is rotten in the state of Denmark

sneeze [sni:z]

1. samostalnik
kihanje

sneeze gas kihalni plin, kihavec

2. neprehodni glagol
kihati
pogovorno požvižgati se na, pokašljati se na

this is not to be sneezed at ni, da bi se namrdnil ob tem; to niso mačkine solze; to ni za odmet; to ni nekaj, kar bi odklonili
to sneeze into a basket kihniti v košaro, figurativno biti obglavljen (z giljotino)