Franja

senātor -ōris, m (senex, senātus) član rimskega starešinstva, starešina, senátor. Romul je baje v starešinstvo oz. svet starešin, senat (senatus) izvolil 100 polnopravnih, po starosti, izkušenosti in modrosti odlikujočih se državljanov in jim po priključitvi Sabincev dodal še 100 najplemenitejših mož sabinskega rodu. Tarkvinij Prisk je povečal število senatorjev za 100, ki jih je imenoval patres minorum gentium, prejšnjih 200 pa so odslej imenovali patres maiorum gentium. Sula je povečal število starešin na 600, Cezar na 900, Antonij celo na 1000. Avgust ga je znova znižal na 600 in to število je za časa cesarjev ostalo nespremenjeno. V najstarejših časih je moral biti senator patricijskega rodu, pozneje so senat dopolnjevali zlasti z možmi viteškega stanu. V času republike so sprejemali v senat sprva le nad 60 let stare (senes), pozneje pa tudi precej mlajše može. Za sprejem je bila potrebna določena imovina (census), ki je morala biti vredna sprva 800.000, pozneje 1.000.000, tja do 1.200.000 sestercijev, vendar pa tudi revnih senatorjev ni manjkalo. Zunanja znaka tega dostojanstva sta bila široka škrlatna proga ob tuniki (latus clavus, tunica laticlavia) in črni usnjeni čevlji (calcei nigri ex aluta), okrašeni s črko C (stara obl. za S: senator), imenovano lunula, ki je bila iz srebra ali slonove kosti. Pozneje so senatorjem v gledališču in amfiteatru odkazovali častne, prizorišču najbližje sedeže: CI., L. idr.; pren. o starešinah nerimskih narodov, npr. o rodoških: CI.; o nervijskih: C.; o makedonskih: L.

senik samostalnik
(prostor za seno) ▸ szénapajta, szénapadlás

sentence¹ [séntəns] samostalnik
moder, poučen (iz)rek, sentenca
slovnica stavek
pravno sodba, razsodba, obsodba, kazen
arhaično mišljenje, mnenje, odločitev za neko stvar ali proti njej

under sentence of death pod smrtno kaznijo
sentence stress (accent) stavčni naglas
life sentence dosmrtna kazen (jeca)
simple (compound, principal, subordinate) sentence prost (zložen, glaven, podreden) stavek
the sentence was for war odločitev je bila (padla) za vojno
to pass sentence on, to pronounce sentence on izreči sodbo nad, obsoditi
to serve one's sentence (of imprisonment) (od)služiti (prestajati, odsedeti) svojo (zaporno) kazen

Servīlius 3 Servílij(ev), ime rimskega rodu, ki je izviral iz Albe. Poseb. znani so:

1. P. Servilius Priscus Structus Publij Servilij Prisk Strukt, konzul l. 495, je rimsko ljudstvo sicer pripravil do vojaškega službovanja, s tem ko mu je izposloval odlog plačevanja dolgov, vendar si pri strankah ni mogel zagotoviti stalne veljave; ko je bil l. 476 drugič konzul, je utrpel znatne izgube med naskokom na Janikul, ki so ga bili zasedli Vejci: L.

2. Q. Servilius Priscus Structus Kvint Servilij Prisk Strukt, diktator l. 435, je premagal Etruščane in osvojil Fidene (od tod njegov častni priimek Fīdēnās Fidenski); ko je bil l. 418 drugič diktator, je povsem porazil Ekve: L.

3. C. Servilius Structus Axilla Gaj Servilij Strukt Aksila, vojaški tribun s konzulsko oblastjo v letih l. 419, 418 in 417: L.

4. C. Servilius (Structus) Ahāla Gaj Servilij (Strukt) Ahala je na vso moč branil pravice rimskega senata in plemstva proti ljudskim tribunom in kot magister equitum Kvinta Cincinata l. 439 usmrtil rovarja Spurija Melija: CI., L.

5. Q. Servilius Ahala Kvint Servilij Ahala je kot diktator l. 360 premagal Galce, ki so prodrli do Rima: L.

6. C. Servilius Gaj Servilij je bil l. 219 med ustanavljanjem rimske naselbine v severni Italiji zajet od galskih Bojcev, ki so ga 15 let držali v ujetništvu: L.

7. Cn. Servilius Geminus Gnej Servilij Gemin, konzul l. 217, je padel v bitki pri Kanah l. 216: L.

8. C. Servilius Geminus Gaj Servilij Gemin, tribunus plebis l. 209, je kot prokonzul l. 203 svojega očeta Gaja Servilija (gl. št. 6) rešil iz bojskega jetništva: L.

9. M. Servilius Pulex Geminus Mark Servilij Puleks (Pulik) Gemin je bil l. 202 rimski poveljnik v Etruriji, l. 181 pa se je uspešno vojskoval z Ligur(ij)ci: L.

10. C. Servilius Gaj Servilj je bil l. 195 član rimskega odposlanstva, ki naj bi v Kartagini izpodrinilo Hanibala: L.

11. Q. Servilius Caepio Kvint Servilij Cepio(n) (Kepio(n)), l. 140 konzul skupaj z Gajem Lelijem Modrim, je prelomil zavezo z Luzitan(ij)ci in dal zahrbtno umoriti pogumnega Viriata: VAL. MAX.

12. Cn. Servilius Caepio Gnej Servilij Cepio(n) (Kepio(n)), konzul l. 106, je bil pobudnik zakona (lex Servilia iudiciaria), po katerem naj bi se izmed senatorjev in vitezov volilo po enako število sodnikov; l. 105 so ga v Galiji ob Rodanu premagali Kimbri (Cimbri), bil je obtožen plenjenja in obsojen na izgubo svojega imetja; končno je šel kot pregnanec v Smirno: CI., S., VAL. MAX., VELL., GELL., IUST.

13. Q. Servilius Caepio, Kvint Servilij Cepio(n) (Kepio(n)), nasprotnik Saturnina, Glavkije in Livija Druza, je skrbno pazil na pravice viteštva; umrl je l. 96 v zavezniški vojni v zasedi, ki mu jo je nastavil marzovski vojskovodja Pompedij: CI.

14. P. Servilius Vatia Publij Servilij Vatija (Vacija), nasprotnik tribuna Saturnina. Leta 78 je bil poveljnik proti Izavrom v Prednji Aziji; z zmago nad njimi in osvojitvijo številnih njihovih mest si je pridobil častni priimek Isauricus Izavrski. Pozneje je podpiral predlog Manilijevega zakona, glasoval za vrnitev Cicerona iz pregnanstva in bil naklonjen tudi Cezarju; umrl je l. 44 v visoki starosti: CI.

15. Njegov sin P. Servilius Isauricus Publij Servilij Izavrski, pretor l. 54, je bil l. 48 konzul skupaj s Cezarjem, kateremu je bil zelo vdan; l. 43 se je s Ciceronom povezal zoper Antonija, vendar pa so se pogledi in mnenja obeh zaveznikov dostikrat razhajali: CI., C., VELL.

16. P. Servilius Casca Publij Servilij Kaska, tribunus plebis l. 43, sozarotnik zoper Cezarja; menda je padel pri Filipih: SUET.

17. G. Servilius Glaucia Gaj Servilij Glavkija (Glavcija), pretor l. 100, prekanjen hudobnež, pobudnik zakona (lex Servilia) de pecuniis repetundis, pospeševalec Marijevih naklepov, je bil usmrčen l. 100 istega dne kot njegov somišljenik Saturnin: CI.

18. P. Servilius Rullus Publij Servilij Rul, tribunus plebis l. 63, je podal zakonski predlog (lex Servilia agraria) o prodaji italskega državnega zemljišča; Cicero je ta predlog pobijal v svojih treh govorih de lege agraria: CI.

19. M. Servilius Mark Servilij, konzul l. 3 po Kr.; Tiberij mu je l. 17. naklonil veliko dediščino: T.

20. Servilius Noniānus Servilij Nonijan, rimski zgodovinopisec, Perzijev sodobnik: Q.

21. Servilia Servilija,
a) tašča Kvinta Hortenzija: CI.
b) polsestra Katona mlajšega, soproga Marka Junija Bruta starejšega in mati Marka Junija Bruta mlajšega, Cezarjeva ljubica: CI. EP., SUET.
c) hči Gneja Servilija Cepiona (Kepiona): CI. EP. – Kot adj. Servílijev: lex (glej št. 12 in 17) CI., T., lacus CI., SEN. PH., FEST., P. F. (po nekem Serviliju imenovan) vodnjak na rimskem Forumu, na katerega so natikali glave izobčencev, horti Serviliani T. Servilijevi vrtovi (južno od Rima), familia PLIN.

servō -āre -āvī -ātum (indoev. kor. *ser- zaprto (pod ključem) imeti, hraniti; prim. avestsko haurvaiti pazi, čuva, hrani, umbr. seritu = lat. servato, anseriato = lat. observatum (sup.), osk. serevkid = lat. auspicio, lat. servus, serva, gr. εἴρερος ujetništvo, suženjstvo, got. sarwa orožje, oborožitev)

1. paziti koga, na koga, na kaj, opazovati koga, varovati koga, kaj, čuvati koga, kaj, ščititi koga, kaj, budno paziti koga, kaj, b(e)deti nad kom, čim, stražiti, imeti (držati) pod stražo, streči komu; abs.: redi ... intro atque intro serva PL., nemo in aedibus servat PL., solus Sannio servat domi TER., servantia lumina O. čuječ(n)e, budne oči; pogosto imper. serva! pazi (se)!, varuj se!: PL., TER., H.; z obj.: ENN. FR., PL., TER. idr., haedos V. paziti na, ortum Caniculae CI., dum sidera servat, exciderat puppi V., sunt Arcturi sidera nobis haedorumque dies servandi V., servare caelum, fulgura caeli LUCR., avem (ptičji let), genus altivolantum ENN. AP. CI., doctus volucres augur servare sinistras LUCAN., servat nubemque locumque O., quantum acie oculi possent servare sequentum V. do koder bi nesle ostre oči sledilcev, servare itinera C. ne spustiti (spuščati) iz vida, praesidia indiligentius C. stražišča imeti manj skrbno zasedena, portas agmine, milite muros V., fructūs N., pomaria O., aliquem liberā custodiā CI. (gl. custōdia); v pass.: quemadmodum servari vellet N. biti držan v zaporu, biti zaprt; z notranjim obj.: custodias, vigilias L. biti na straži, stražiti; z de: de caelo servare (o avgurjih) CI., ARN. opazovati blisk; s finalnim stavkom: COL. idr., triumviris capitalibus mandatum est, ut servarent, ne qui nocturni coetus fierent L.; z odvisnim vprašanjem: tuus servus servat, Venerine eas (sc. coronas) det an viro PL., quid servas, quo eam ...? LUC. AP. NON.

2. čuvati kak kraj = ne zapustiti (zapuščati) kakega kraja, muditi se kje, osta(ja)ti kje, (pre)bivati, biti doma kje: limen V., O., limina V., vestibulum V., centum (sc. nymphae), quae silvas, centum, quae flumina servant V., hydrum ... puella servantem ripas altā non vidit in herba V., tu nidum servas H. ostajaš v gnezdu = tičiš doma (v Rimu), atria servantem postico falle clientem H. v veži nate prežečega klienta, nate čakajočega klienta, has nimbi ventique domos et naufraga servat tempestas VAL. FL.

3. metaf.
a) paziti na kaj = držati se česa, držati, pridržati (pridrževati, pridržavati), vzdržati (vzdrževati), ohraniti (ohranjati, ohranjevati), izpolniti (izpolnjevati) kaj, spolniti (spolnjevati), vztrajati pri čem, ne (pre)kršiti, ne prelomiti (prelamljati) česa, ne ravnati zoper kaj: ordinem L. ali ordines C. idr. držati se vrste, osta(ja)ti v vrsti (vrstah), ohranjati (bojni) red (vrsto, razporeditev), pacem L., pacem cum aliquo CI., amicitiam, legem CI., promissum PL., promissa CI., fidem CI. držati besedo, držati obljubo, biti mož beseda, iusiurandum N., fidem iurisiurandi cum hoste CI. držati besedo, sovražniku potrjeno s prisego, ius CI., iura indutiarum C., consuetudinem CI., institutum militare C. držati se vojnega (vojaškega) običaja, morem MEL., Q., morem ab antiquis traditum H., acta Caesaris servanda censeo CI., servare diem L. držati se dne, čakati dan, amorem, honorem, pudicitiam, aeternum sub pectore volnus V., Pyrrhin conubia servas? V. ali si še v zakonski zvezi s Pirom?, nec (sc. tellus) Baccho genus (sc. suum) ... servat V. = trta se v zemlji izrodi, servare vices V. opravljati svojo službo, modum LUCAN., PLIN.; s predik. acc.: pudicitiam liberorum servare ab eorum libidine tutam CI.; z zahtevnim stavkom: cum ita priores decemviri servassent, ut unus fasces haberet L.; brezos.: alibi servatur, ut nudis pedibus eant PLIN., servatumque in hodiernum est, ne qui e novis civibus in iis iudicaret PLIN.
b) koga ali kaj ohraniti (ohranjati, ohranjevati) (ne(p)okvarjenega, ne(p)okvarjeno), rešiti (reševati), (za)varovati, (za)ščititi pred čim, oteti (otevati, otimati) česa, pred čim (naspr. perdere): AFR. AP. NON., CAECIL. AP. GELL., PL., TER. idr., ociter serva cives, defende hostes ENN. AP. NON., populum, rem publicam aliquem ex iudicio CI., qui ceteros servavi, ut nos periremus CI. EP., Diana (Dianin kip) ex bellis servata CI., servati consulis decus L. čast konzulove rešitve, servare aliquem ex periculo C., urbem insulamque Caesari C., Alexandri liberis regnum N., navem ex hieme N., servatae a peste carinae V., cupressus religione multos servata per annos V., nomen et arma locum servant V. brani(ta), ščiti(ta), curvam servans sub imagine falcem V. hraneč še neokvarjen vinjak pod ..., servare rem suam H., invitum quī servat, idem facit occidenti H.; s predik. acc.: vivum archipiratam CI., urbem et cives integros incolumesque CI., corpora vestra, coniugum ac liberorum vestrorum inviolata L.; v pass. s predik. nom.: signum integrum servatum est CI.; occ. rešiti =
a) dobi(va)ti: cum populus suum servaret CI., haec una ratio a rege proposita Postumo servandae pecuniae CI., crediti servanda causā SUET.
b) kaj dobi(va)ti povrnjeno: sumptus in rem factos ICTI., quod praestiterit quis ICTI.
c) (za bodočnost) hraniti, ohraniti (ohranjati, ohranjevati), prihraniti (prihranjevati), shraniti (shranjati, shranjevati): CA., COL., STAT., LACT. idr., Homeri carmina scrinio CU., carmina levi cupresso H., Caecuba (sc. vina) centum clavibus (pod sto ključi) H., vermes in melle PLIN., ad quae (sc. tempora) tu te ipse servaras CI., eo (dotlej) me servavi CI. EP., gravem se ad maiora vindicem servabat L.; z dat. (večinoma pesn.): placet esse quasdam res servatas iudicio voluntatique multitudinis CI., eius regni causa integra Caesari servaretur AUCT. B. ALX., vosmet rebus servate secundis V. ohranite se za boljše čase, Iovis auribus ista (sc. carmina) servas H. – Od tod adj. pt. pr. servāns -antis, toda le v superl. servantissimus z obj. gen. trdno se držeč česa, trdno vztrajajoč pri čem: servantissimus aequi V., servantissimus iusti vir AUS.

sēs-tertius -iī, m, sc. nummus (iz sēmis tertius, sc. ass poltretji as = 2,5 asa, kot znamenje IIS in od tod HS)

I.

1. sestêrcij, najbolj uporabljani rimski srebrnik, ki je veljal do l. 217 2,5 asa (1/4 denarija), nato 4 ase, potem pa se mu je vrednost vedno bolj zniževala; v Avgustovem času je bil že zelo razvrednoten: VARR., VITR., COLL. idr., sestertius numus, sestertiis duodeni CI., singuli sestertii PLIN.; k tisočakom pristopa gen., npr. duo milia sestertiûm, kar je povzročilo, da so ga že zgodaj začeli obravnavati kot subst. n. sg., ki zaznamuje vsoto 1000 sestercijev, in so ga (v pl.) sklanjali sēstertia -ōrum, n: septem sestertia H. 7000 sestercijev, quadragena milia sestertia VARR. 40.000 sestercijev, sescenta sestertia CI. 600.000 sestercijev, ad usque duo sestertia sumptus cenarum propagatus est GELL. na 2000 sestercijev. Za milijone je polni izraz decies-, vicies-, tricies itd. centena milia (desetkrat, dvajsetkrat, tridesetkrat itd. po sto tisoč =) 1.000.000, 2.000.000, 3.000.000 itd.; pozneje so takšno izražanje opuščali; z izpuščanjem centena milia in sestertium ob prislovnih števnikih je dobil pomen 100.000 sestercijev in se je sklanjal kot subst. sg. n. sēstertium -iī, n: emi fundum sestertio undeciens CI. za 1.100.000 sestercijev, accepi vicies sestertium CI. 2.000.000 sestercijev, cum ei testamento sestertium milies relinquatur CI. 100.000.000 sesterijev, sestertium sexagies C. 6.000.000 sestercijev, sexagies sestertio SUET., argenti ad summam decies sestertii L. 1.000.000 sestercijev, centies sestertio SEN. PH. 10.000.000 sestercijev; pri znamenju za sestertium v tem pomenu se piše črta nad številko: HSX̄ (= sestertium deciens) numeratum est C., syngrapha HSC̄ (sestertii centiens) CI. = menica na 2.000.000.; sinekdoha = neznatna (majhna, malenkostna) vsota, malenkost: VAL. MAX., AUR. idr., nummo sestertio (alicui) addici CI., sestertio nummo vēnīre L. EPIT., sestertio nummo aestimari SEN. PH.

2. v cesarski dobi tudi bakren novec, vreden 4 ase: PLIN. –

II. kot mera sestêrcij = poltretji čevelj globine: sat erit bipalio vertere, quod vocant rustici sestertium COL.

sestrelíti to shoot down

sestrelíti letalo to shoot (ali to bring) down a plane
njegovo letalo je bilo sestreljeno nad sovražnikovimi linijami his plane was brought down over enemy lines

sexāgēnārius 3 (sexāgēnī)

1. (o stvareh) vsebujoč šestdeset, šestdeseten: fistula FRONT. cev iz šestdesetpalčne (60 palcev dolge) plošče, fructus CYPR. šestdeseteren.

2. (o osebah) šestdesetleten, kot subst. m šestdesetletnik: SUET., ULP. FR., LACT., EUTR., AUR. idr., obiurgantibus, quod sexagenarius Publiam duxisset (sc. Cicero) Q.; subst. sexāgēnāriī -ōrum, m
a) šestdesetletniki, 60 let stari možje; pren.: sexagenarios de ponte VARR. AP. NON., FEST. „šestdesetletnike z mostu“. Pri glasovanju na komicijah je morala vsaka centurija iti čez ozek most (pons, ponticulus) v posebno, za glasovanje pripravljeno ograjo (saepta -orum ali ovile); ker nad 60 let stari možje niso smeli več glasovati, so jih pri omenjenem mostu zavračali (deicere) [prim. dēpontānus]. Pregovor ima torej pomen: starost nima pravice glasovanja = starejših ne gre posebej upoštevati.
b) seksagenáriji = 60.000 sestercijev plače letno imajoči uradniki (poseb. nekateri razredi prokuratorjev): COD. I.

sexāgintā, num. cardinale (prim. gr. ἑξήκοντα in lat. vīgintī) šestdeset: PL., TER., CI. idr., maior sexaginta annis L. star nad 60 let, star več kot 60 let; sinekdoha (zaznamujoč veliko število) zelo veliko, mnogo, ogromno: limina MART., triumphi PETR.

shame¹ [šéim] samostalnik
sram, sramežljivost; sramota, nečast

from shame of iz sramu pred
shame!, for shame! sramota!
for shame!, shame on you! fej!, sram te bodi!
what a shame! kakšna sramota!
the shame of it! o ta sramota!
more shame to him! še bolj sramotno zanj!
a burning shame velika sramota
he is a shame to his family on je v sramoto svoji družini
he is quite without shame nobenega sramu ne pozna
he blushed with shame zardel je od sramu
to bring shame on s.o. nakopati sramoto komu
to bring shame on o.s. osramotiti se, nakopati si sramoto
to cry shame upon s.o. zmerjati koga, biti ogorčen nad kom
they all cried shame upon (on) him vsi so zagnali krik in vik proti njemu
to die with shame umreti, v zemljo se vdreti od sramu
to have no sense of shame nobenega sramu ne poznati
to have lost all shame, to be lost to shame nobenega sramu ne več poznati
to put s.o. to shame osramotiti koga
I take shame to say sram me je reči
I would think shame to do it sram bi me bilo storiti kaj takega

shock² [šɔk] prehodni glagol
pretresti, presuniti, ogorčiti, globoko užaliti, mučno prizadeti, šokirati, škandalizirati, povzročiti zgražanje
medicina pretresti (živce); zadeti (komu) udarec (električni šok)
neprehodni glagol
trčiti (skupaj), zaleteti se

shocked ogorčen (at ob, by zaradi)
I was shocked to hear z grozo sem slišal
a sight that would shock you prizor, ki bi vas presunil (pretresel, šokiral, ogorčil)
she was shocked to find him so pale and thin bila je zaprepadena, ko ga je videla tako bledega in shujšanega
I am shocked at you! zgražati se moram nad vami!
to shock a secret out of s.o. s šokom koga pripraviti do tega, da pove tajnost
to shock s.o. into telling the truth s šokom koga privesti do tega, da pove resnico

sībilō -āre (sībilus -i)

1. intr. sikniti (sikati, sičati), psikniti (psikati), piskniti (piskati), žvižgniti (žvižgati), požvižgniti (požvižgavati, požvižgovati), tudi (za)žgoleti, (za)gostoleti, (za)šumljati, šumotati; poseb. o kačah: CORN., Q., PR., SUET. FR. idr., serpens ... sibilat ore V., vipera nostris sibilet in tumulis V., tot Erinys sibilat hydris V. toliko kač sika okoli Erinije, philomela inter frutices sibilans SID. cvrčeč(a); (o osebah) komu kaj (po)šepetati (pošepetavati), prišepniti, prišepeta(va)ti na uho: quando incedat per vias (sc. ancilla): ... conspiciant omnes, nutent, nictent, sibilent PL., sibilare alicui VULG. žvižgati komu (naj pride), sibilare super aliquem VULG. sikati, psikati nad kom ali komu, „izpsikati“ koga; metaf. (o neživih subj.): sibilat stridor rudentum SIL. hrumi, sibilat aura LUCAN., ferrum in tepida submersum sibilat unda O. cvrči.

2. trans. psikniti (psikati) nad kom, na koga, izžvižgati (izžvižgavati, izžvižgovati) koga: populares isti iam modestos homines sibillare docuerunt CI. EP., populus me sibilat, at mihi plaudo ipse domi H. – Soobl. sīfilō -āre: NON.

sībilus -ī, m, pl. sībilī -ōrum, m in pesn. sībila -ōrum, n (indoev. onomatop. kor. *su̯i-; prim. got. swiglōn = stvnem. sweglōn = nem. schwegeln piskati na piščal, stvnem. swegala = srednjevisokonem. svëgele = nem. Schwegel, od koder izpos. v sl. žvegla)

1. sikanje, sičanje, psikanje, žvižganje, požvižgavanje, požvižgovanje, piskanje, šumenje, šumljanje, šuštenje, šustenje, šelestenje, šumotanje; v sg.: CORN., Q. idr., serpentum PROB., venientis sibilus austri V., rudentum PAC. AP. CI., CAELIUS IN CI. EP., aurae tenuis (nom.) sibilus LACT., sibilo allectari COL. (o govedi), sibilo signum dare L. z žvižgom, sibilum edere CAT. šumeti, šumljati (o drevesu); v pl.: quotiens retentum spiritum remiserunt, sibilos (sc. audio) SEN. PH., pastoria sibila O. glasovi pastirske piščali, sibila dare, mittere O. ali torquere VAL. FL. sikati, psikati, horrendaque sibila misit (sc. serpens) O., angues stridula fuderunt vibratis sibila saevis linguis LUCAN., sibila effundere LUCAN., vibrata sibila saevis linguis SIL., stupuit qui sibila cannae STAT., calamorum sibila LUCR., teli stridentis sibila SIL.

2. occ. psikanje nad kom, „izpsikavanje“, izžvižganje, izžvižgavanje (izžvižgovanje): ei ... plausus, immortalitas, sibilus mors videtur CI., sibilum metuis? CI., sibili vulgi CI., sibili gladiatorii CI. FR. ali gladiatorum CI., e scaena non modo sibilis, sed etiam convicio explodebatur CI., per sibilos explodi AMM., crebris totius contionis sibilis vexatus VAL. MAX. – Soobl. sīfilum -ī, n.: PRISC.

Opomba: Star. abl. sg. sibilu: SIS. AP. PRISC.

Sichtlinie, die, bis zur Sichtlinie vorfahren peljati do črte pregleda nad križiščem

sīdus -eris, n (morda iz indoev. kor. *su̯eid- svetiti se; prim. lat. sīderārī, cōn-sīderāre, dē-sīderāre, prae-sīderāre, lit. svidùs svetel, bleščeč, svidù svetiti se, bleščati, let. swīst, swīdu svitati se)

1. zvezdna skupina, skupina zvezd, (s)ozvezdje (naspr. stella): Sid., Amm. idr., illi sempiterni ignes, quae sidera et stellas vocatis Ci., sidus Vergiliarum L. ali Vergiliarum sidus Cu., Arcturi sidera V., Caprae sidera H., iacet extra sidera tellus V. izven živalskega kroga (zverokroga, zodiaka); occ. zvezda: Val. Fl., Amm. idr., sidera, quae vocantur errantia Ci., circuitus solis et lunae reliquorumque siderum Ci., multa de sideribus atque eorum motu disputant C., sidera coeperunt effervescere caelo O., refixa caelo devocare sidera H., cadentia, surgentia sidera V., candida s. Lucr., lucida s. H., currumque sequuntur matris (= Noctis) sidera fulva Tib., sidera turbata Stat., siderum regina bicornis Luna H., sidus lunae Plin. ali sidus lunare Sen. ph. = sidus noctium Sen. tr., sidus Martis Plin., Veneris Lucan., Plin., Saturni sidus Plin. ali sidus Saturni Iuv.; o soncu: calidi sideris aestu Tib., sidus aetherium O., sidus aestivum Mel., sidus solstitiale Iust., sidere inclinato Plin., sidus utrumque Petr. ali geminum sidus Cl. vzhajajoče in zahajajoče sonce; toda utrumque sidus Plin. sonce in luna; pesn. pl. sidera (= sidus) solis O.; o kometih (zvezdah repaticah): ignota obscurae viderunt sidera noctes … crinemque timendi sideris Lucan., crinita sidera cometarum Amm.; o zvezdnih utrinkih: crinemque volantia sidera ducunt V.; zvezda v astrološkem oziru (glede na vpliv, ki ga ima stanje zvezd na rojstvo in človekovo usodo): sidera natalicia Ci., grave sidus habenti O. nesrečno zvezdo = nesrečno (hudo, zlo) usodo, vivere duro sidere Pr. pod nesrečno zvezdo, ob nesrečni zvezdi = ob hudi zvezdi (usodi), adveniet fausto cum sidere Cat., sidere dextro edite Stat.; o osebi, ki odločilno vpliva na usodo: per alias civitates ut sidus salutare Amm.

2. meton.
a) letni čas: hiberno moliris sidere classem? V., quo sidere terram vertere … conveniat V., mutato sidere V. ob drugem letnem času.
b) dan: brumale sidus O. zimski (najkrajši) dan, zimski (sončni) obrat, sidere aequinoctii G.
c) podnebje, klima, kraj, krajina, pokrajina: sub nostro sidere Iuv., nec sidus regione viae litusve fefellit V., tot inhospita saxa sideraque emensae ferimur V., ut patrios fontes patriumque sidus ferre consuevisti Plin. iun., sidus occidentale Amm. zahod.
d) (neugodno) vreme, nevihta, vihar, vihra: grave sidus et imbrem … vitare O., triste Minervae sidus V. od Minerve vzbujen (sprožen, razvnet) vihar, abrupto sidere nimbus et mare per medium V. ko se utrga hudourni oblak, sidera ventique nocent O., certa siderum tempora Plin., fertur in abruptum casu, non sidere puppis Cl.
e) huda vročina, sončarica: aetherioque recens exarsit sidere limus O., pestifero sidere icti L., subito fias ut sidere mutus Mart., sidere percussa lingua Mart. od kapi zadet, afflantur alii sidere Plin. dobijo sončarico, zbolijo za sončarico; pren.: nuper ventosa istaec et enormis loquacitas Athenas ex Asia commigravit animosque iuvenum ad magna surgentes veluti pestilenti quodam sidere afflavit Petr.
f) v pl. = α) nebo, nébes, nebesni obok, višek, višina: terram, mare, sidera movit O., sidera observant Cu., ad sidera missus Iuv., nomen ad sidera ferre V. ali aliquem evehere in signa Amm. v zvezde kovati koga = zelo hvaliti koga; ad sidera ali sub sidera v višino, kvišku, navzgor, v vis, na (v) višek: avium modo, quas naturalis levitas ageret ad sidera Cu., poma ad sidera nituntur V., interrupti ignes, aterque ad sidera fumus erigitur V., iactant voces ad sidera V., sub sidera lapsae V.; hiperbola: ipse arduus altaque pulsat sidera V. ali domus, quae vertice sidera pulsat Mart. moli do zvezd, sega do zvezd = strmi kvišku, dviga se kvišku, vertice sidera tangere O. ali sublimi ferire sidera vertice H. z vrhom (s temenom) se dotikati zvezd = vzvišen biti nad drugimi smrtniki, dvigati se nad druge smrtnike, Daphnis ego in silvis, hinc usque ad sidera notus V., sub pedibus videt nubes et sidera V. pod nogami gleda (vidi) oblake in zvezde = je zares bog, nunc mihi summa licet contingere sidera plantis Pr. hoditi po zvezdah, Pyramidum sumptus ad sidera ducti Pr. zelo visoko, fortuna (sc. cesarjeva) tam vicina sideribus Amm. β) noč: exactis sideribus Pr. po preteku noči, ko mine (je minila) noč, sidera producere ludo Stat., sideribus dubiis Iuv. preden se začne svitati, pred svitom.

3. metaf.
a) zvezda (o lepih očeh): oculi, sidera nostra Pr., geminum, sua lumina, sidus O.
b) α) abstr. lepota postave, postavnost: puerum egregiae praeclarum sidere formae Stat.; prim. sidere pulchrior ille H. lepši od zvezde, Iason, sideris ora ferens Val. Fl. β) konkr. dika, kras: terrestria sidera, fores O., o sidus Fabiae, Maxime, gentis O., hoc Macedoniae columen ac sidus Cu., princeps, qui noctis novum sidus illuxit Cu.; od tod kot laskava beseda: tu proba perambulabis astra sidus aureum H., inter altaria et victimas ardentisque taedas densissimo et laetissimo obviorum agmine incessit, super fausta nomina sidus (zvezdica, očesce) et pullum et pupum et alumnum appellantium Suet.

sīgnum (stlat. sei(n)gnom) -ī, n (domnevno etim. povezan s secāre; po drugih (starejših) razlagah iz kor. *sequ̯- videti, kazati = dati videti, naznanjati, reči; prim. in-quam in stlat. īn-seque; prim. tudi CIL I2 388)

I.

1. (vrezano, vrisano, včrtano, vžgano ipd.) znamenje, znak, vrèz, vrezína, zaréza, vtís(k): iaculo mihi vulnera fecit: signa vides, apparet adhuc vetus inde cicatrix O., pecori signum imprimere (vžgati) V., incomptis allinet atrum traverso calamo signum H. črto, sequi signa pedum O. ali nulla ad speluncam signa ferebant V. koraki, stopinje, stope, imponere fronti immortale signum (sc. crucis) Lact., crucis signum impingere in labris Hier. narediti križ na ustnicah (čez ustnice), prekrižati ustnice; metaf. znamenje (po katerem se kaj (s)pozna), znak, priznák, značilnost, obeležje, starejše belèg: Corn. idr., ut signa indicant, hi coniecere verba inter sese acrius Afr. ap. Non., num eius color pudoris signum usquam indicat? Ter., ut eum adducam et signa ostendam haec (sc. crepundia) Ter., quae adsolent quaeque oportet signa esse ad salutem Ter., signum est, quod sub sensum aliquem cadit et quiddam significat, quod ex ipso profectum videtur Ci., si signa et notas ostenderem locorum Ci., ad prima ac dubia signa veris L., signum libidinis, luxuriae N., videt ire iuvencam nullum servitii signum gerentem O. = jarma, morborum … te signa docebo V., multa signa dederat, quam ob rem responsurus non videretur Ci., laesi dat signa rubore pudoris O., parva dare mutato signa colore Pr. na obrazu kazati znamenja notranje žalosti, signa mortis dare Lucr., signa doloris ostendere Ci., signa timoris mittere C. kazati, loqui nutu et signis, dicere aliquid signo O., dicam signa tibi, tu condita mente teneto V., ponere signa novis praeceptis H. nove nauke z znamenji (= mnemonično) vtisniti si v glavo, rem aliquam signis colligere Q., scutum illud signi gratiā positum Q.

2. occ.
a) znamenje (dano, da naj se kaj stori ali opusti), znak: oculis mihi signum dedit, ne se appellarem Pl., ego ero post principia; inde omnibus signum dabo Ter. signum dare cantandi Ci.; poseb. pri dirkah v cirkusu od pretorja ali konzula z zastavo (mappa) dano znamenje, da naj se vozovi spustijo v dirko: signum mittere Enn., signum dare mittendis quadrigis L.; kot voj. t.t. α) signum proponere L. natakniti (razviti, razobesiti) znamenje za bitko (= rdečo zastavo) (sc. nad vojskovodjevim šotorom), belli signum ab arce efferre V. na gradu razviti znamenje vojne (= rdečo zastavo). β) (še pogosteje) na vojskovodjevo povelje s kakim trobilom (rogom, trobento, trombo, trobo) dano znamenje, znak: audit … signa sequentum V., signum accipere S. znamenja, rogove, nostri acriter in hostem signo dato impetum fecerunt C., milites Iugurthini signo dato castra hostium invadunt S., cohorti suae … dat signum, ut, quem suorum fugientem viderint, pro hoste habeant L., signum accipere S., exspectant signum intenti V., signum tubā dare Ci., C., S., dare signum proelii committendi C., dare signum recipiendi C. ali receptui signum dare L., Cu., Auct. b. Alx. ali signo in receptum dato Amm. znamenje za umik (na umik, k umiku), signum proelii exposcere C., signa, quae receptui canunt Ci. rogovi, ki dajejo znamenje za umik, signa canere (= canebant) S. rogovi so zveneli, rogovi so se oglašali (glasili), signa canere iubet S. da naj zazvenijo rogovi, naj rogovi dajo znamenje za spopad, institutum est, ut signa undique concinerent C., ubi signa concinuissent L. ko bodo zazvenela znamenja, ko bodo rogovi dali znamenje za napad.
b) vojaško geslo, parola: cedo signum Pl., classica iamque sonant; it bello tessera signum V., tacitum dat tessera signum Sil., signum poscere Suet. zahtevati, hoteti vedeti, signum more militiae excubanti tribuno dedit „Optimae matris“ T. ali signum excubanti tribuno dedit „Optimam matrem“ Suet. geslo „najboljša mati“, signum patenti „Priapum“ aut „Venerem“ dare Suet. geslo „Priap“ ali „Venera“, signo „Felicitatis“ dato Auct. b. Afr. geslo „Sreča“; metaf.: tu illam (sc. virtutem) iubes signum petere Sen. ph. = da bodi (naj bo) podložna višjemu.
c) α) vojaško znamenje, bojno znamenje, zastava, prapor, (legijski) orel večjih vojaških oddelkov (legij idr.): signa militaria C., L., H., Col., Plin., signa legionum fulgentia L., signo amisso C., ante signa militibus praegredi L., militare sub signis L., templis Parthorum signa refigit H., defigunt vallo infelicia signa Sil., signa nunc resistentia deseruntur ab antesignanis, nunc inter suos manipulos recipiuntur L., at infestis prope signis inferuntur Galli [in] M. Fonteium Ci., et centum puer artium late signa feret militiae tuae (sc. Veneris) H. = bo v tvoji službi čast delal tvojim zastavam, bo v tvoji službi širil tvojo oblast. Rekla: signa sequi S., L. v urejenih vrstah korakati; signa subsequi C. iti za znamenji (zastavami, praporji), slediti znamenjem (zastavam, praporjem); non signa, non ordines servare S., Veg. ne držati se niti zastav niti redov; signa relinquere S. L. ali ab signis discedere C., L., Front. ali dilabi ab signis L. zapustiti znamenja (zastave, praporje), pobegniti, uskočiti; signa ferre C., L. ali movere (e castris) L. ali tollere C., L. epit., Auct. b. Alx. dvigniti (dvigati) se, pripraviti (pripravljati) se na odhod, odriniti (odrivati) = signa vellere L., V. ali convellere L. ali revellere Lucan. = zastave izdreti (izdirati) iz zemlje = pripraviti (pripravljati) se na odhod; signa ferre in hostem L. iti (stopati, korakati, pomikati se) proti sovražniku; signa constituere C., zastave zasaditi v zemljo = ustaviti se, ukazati (veleti) ustaviti se; signa conferre zastave postaviti skupaj, zastave združiti na enem mestu, strniti se, zgrniti se, zbrati se: Ci., L., signis collatis V. strnjeni za (na) boj, signa conferre ad aliquem L. združiti (strniti) se s kom, pridružiti se komu; toda signa conferre cum aliquo ali in aliquem spoprije(ma)ti se s kom, spopasti (spopadati) se s kom, sprije(ma)ti se s kom, napasti (napadati) koga: cum Alexandrinis Ci., cum hoste L., in laevum cornu L.; od tod collatis signis certare (dimicare) L. ali superare hostem Ci. v pravi (redni) bitki; pren. = spustiti (spuščati) se s kom v prepir, zače(nja)ti prepir s kom: Ci. ep., nunc nos conlatis signis depugnabimus Pl.; signa inferre pomakniti (pomikati) se naprej v napad, napasti (napadati): infesta patriae signa a Brundisio inferebat Ci., milites signa inferre iussit C., iubet signa inferri consul L., ipse redintegrato clamore infert acrius signa L., inferre signa portae (dat.), trepidantibus L. ali dictator dextro cornu adversus Faliscos, sinistro contra Veientem Capitolinus Quinctius intulit signa L. ali in hostes C. pomakniti (pomikati) se proti komu, iti proti komu, iti nad koga, napasti (napadati) koga, eo signa inferri Caesar … iubebat C.; signa proferre L. naprej korakati, naprej se pomakniti (pomikati); signa reffere L. umakniti (umikati) se; toda: aspice … referentem signa Camillum V. vračajočega (rimska) bojna znamenja (ki so jih Galci zaplenili v bitki ob Aliji); signa transferre ali circumagere L. obrniti se; signa vertere (po nekaterih izdajah obvertere) in aliquem L. obrniti se proti komu; signa convertere obrniti se: L. ali zaviti, skreniti, zakreniti: C.; signa habere L. taboriti; signa figere ali locare Amm. utaboriti se; sub signis ducere legiones Pl., Ci. ep. ali urbem intrare sub signis L. v urejenih vrstah, quingenti Pannonii, nondum sub signis T. (še) neurejena tolpa; ad signa convenire C. hiteti k zbirališčem. β) vojaško znamenje, bojno znamenje, zastava, prapor manjših vojaških enot (kohort, manip(u)lov) (naspr. aquila legijski orel): Varr., Amm., cum signa militaria, cum aquilam illam argenteam, cui ille etiam sacrarium scelerum domi suae fecerat, scirem esse praemissam Ci., circumdatum aquilis signisque in tribunal ferunt T., aquilae certe ac signa, pulverulenta illa et cuspidibus horrida, unguuntur festis diebus Plin., aquilas et signa Romana … adoravit Suet.; od tod meton. enota, krdelo, četa, kohorta, manipel (manipul) idr.: Auct. b. Hisp., octo cohortīs in fronte constituit, reliquarum signa in subsidio artius conlocat S., terror … signa primo Latinorum turbavit L., signa ordinesque turbarunt L., ad prima signa L. pri prvem vodu, ante signa L. pred vodom, post signa L. za vodom, cum unius signi militibus pergit ire ad urbem L.
d) znamenje prihodnjega (prihodnosti), predznamenje, napoved, svarilo: Cels., Amm. idr., obiecto signo … ne committeret proelium Ci., medici signa habent ex venis Ci., haec ante exitium primis dant signa diebus V., Tellus et Iuno dant signum: fulsere ignes V., nobis prospera signa dedit O.
e) znamenja = dokazni razlog, dokazilo, dokaz: de ea re signa atque argumenta paucis verbis eloquar Pl., signa omni luce clariora Ci., cum res ipsa tot tam claris argumentis signisque luceat Ci., signa falsi accusatoris Cu., signa rerum Q. stvarni dokazi (naspr. argumenta razlogi); hoc (quod) signum est ali nam. tega hoc (id) signi est (erit), oboje pogosto z ACI to (kar) je (bo) v dokaz, kar rabi (bo rabilo) v (kot) dokaz (dokazilo), kar dokazuje: magnum hoc quoque signum est dominam esse extra noxiam Ter., quod est signum aut nullam umquam inter eos querimoniam intercessisse aut … N., quae signa sunt omnia non mediocri quodam consilio naturam mundi administrari Ci., hoc signi erit, ubi calx cocta erit: summos lapides coactos esse oportebit Ca., hoc est signi: ubi primum poterit, se illim subducet scio Ter., id erit signi me invitum facere Ci.; tako tudi: quid signi? Ci., nil tamen est signi mixtas potuisse creari inter se pecudes compactaque membra animantum Lucr. —

II.

1. podoba, upodobitev, poseb. božanska, kip: signa domi pro supellectile statuere Ci. ap. Prisc., signum in fano Veneris Pl., signum pictum pulchre Pl. lepa slika, ut enim pictores et ii, qui signa fabricantur Ci. in kiparji, nego in Sicilia tota … fuisse … signum ullum aëneum, marmoreum, eburneum Ci., equus ante signum Iovis Satoris concidit Ci., nam domum aut villam exstruere eam signis aulaeis alieisque operibus exornare S. fr., signum Minervae L., signa patriorum deorum O., surgere signa solent O. podobe na gledaliških zastorih, aspera signis pocula V. z reliefnimi (vzboklimi) podobami, crater impressus signis V., pallam signis auroque rigentem et circumtextum croceo velamen acantho V. štrleča (strčeča) od zlatih podob, prevezena z zlatimi podobami, z izvezenimi zlatimi podobami, aënea signa H., aëna signa Lucr., statuas, signa, picturas commendet Plin. iun.

2. occ.
a) pečatna podoba, grb: est vero … notum quidem signum, imago avi tui Ci., litteras publico signo obsignare Ci. z državnim grbom; meton. pečat: litterae integris signis Ci., tabulae maximae signis hominum nobilium consignantur Ci., et signo laeso non insanire lagoenae H., imprimat his, cura, Maecenas signa tabellis H., impressis signis pacta conventaque custodire Sen. ph., volumen, quod sub signo habeo Ci. ep., signum (sc. epistulae) detraxit N., signum adulterinum L.
b) metaf. nebeško znamenje, ozvezdje, zvezda: signa omnia stellaeque Ci., signorum ortus et obitus Ci., signorum ortus speculamur et obitus V., tum Noctem Noctisque orientia signa Idaeumque Iovem Phrygiamque ex ordine matrem invocat V., taciturna noctis signa H., si luna defecisset in signo Leonis Ci. v znamenju leva, signum brumale Ci. „zimsko znamenje“ = znamenje (ozvezdje) kozoroga, signum pluviale capellae O., cum sol duodena peregit signa O. živalski krog, zodiak, zverokrog, caeli subter labentia signa Lucr., astrorum micantium splendentia signa Lact.

sitnari|ti (-m)

1. lästig fallen; querulieren

2. (nergati) nörgeln (čez an, über), quengeln (nad vremenom über das Wetter)

3. (tečnariti) otrok: quengeln

sitzen (saß, gesessen) sedeti; Kleid: prilegati se; Zähne auf den Kiefern, Beine an Brustabschnitten, Blüten auf den Zweigen usw.: biti, biti nameščen; Hieb: sedeti, zadeti (udarec je zadel); Pächter: imeti v zakupu; eine Rolle, ein Text usw.: sedeti, znati (der Text sitzt X zna besedilo); jemandem sitzen sedeti (komu kot model); in einem kleinen Dorf/Nest: čepeti, tičati; Angst: tičati
an: sitzen an etwas sedeti pri/nad (čem);
auf: sitzen auf etwas sedeti na (čem); auf den Eiern sitzen valiti (jajca);
bei: sitzen bei sedeti pri, študirati (kaj), ukvarjati se s (čim); bei Tisch sitzen biti pri kosilu/jedi;
in: sitzen in biti v, Technik tičati v; in der Tinte/Patsche sitzen biti v zadregah, v zosu;
über: über den Büchern sitzen sedeti ob knjigah/nad knjigami;
zu: zu Gericht sitzen über soditi (komu), figurativ obsojati koga; zu Pferde sitzen jahati, sedeti na konju; einen sitzen haben figurativ biti (malce) pod paro

sklánjati gramatika to decline

ki se (ne) da sklánjati declinable (indeclinable)
sklánjati se (skloniti se) to bend (nad mizo over the table), to bend down, to bow, to stoop

sklánjati (-am) | skloníti (sklónim)

A) imperf., perf.

1. chinare, piegare, abbassare; inchinare:
sklanjati glavo chinare il capo
spoštljivo skloniti glavo pred kom inchinarsi rispettosamente davanti a qcn.

2. lingv. declinare

B) sklánjati se (-am se) | skloníti se (sklónim se) imperf., perf. refl.

1. piegarsi, chinarsi, curvarsi, abbassarsi:
sklanjati se pred nasiljem piegarsi al sopruso

2. pren.
sklanjati se nad delo lavorare
sklanjati se nad knjigo studiare, leggere
sklanjati se nad bolnikom curare, assistere il malato
sonce se sklanja k obzorju il sole sta tramontando
čas se sklanja v jesen presto è autunno, l'autunno è alle porte, si fa autunno