Franja

jamar samostalnik
(raziskovalec jam) ▸ barlangász, barlangkutatóObisk obeh jam je mogoč le s spremstvom jamarjev. ▸ Mindkét barlang csak barlangászok kíséretében látogatható.
Povezane iztočnice: jamar reševalec

japi samostalnik
lahko izraža negativen odnos (povzpetnik) ▸ yuppieNaši zlati japiji in dobičkarji so dokazali, da jim nič ni sveto in da mislijo, da lahko z denarjem počnejo vse. ▸ A mi drága, irdatlanul jól kereső yuppie-jaink bebizonyították, hogy számukra semmi sem szent, és a pénzükért bármit megkaphatnak.
To je izrazito hladen svet mladih japijev z Wall Streeta, svet, v katerem je vsakdo kralj ali to vsaj mora biti. ▸ Ez a fiatal Wall Street-i yuppie-k kifejezetten rideg világa, egy olyan világ, ahol mindenki király, vagy legalábbis annak kellene lennie.
O prenosnih telefonih se ni več govorilo le med tehničnimi zanesenjaki ali pregrešno bogatimi japiji. ▸ A mobiltelefonok már nem csak a technológia iránt fogékonyak vagy a dúsgazdag yuppie-k beszédtémája voltak.

Japónec, -nka Japonais, -e moški spol, ženski spol

Japonska le Japon
japonski japonais, du Japon, nippon
japonski (svileni) papir (papier moški spol) japon moški spol
japonščina la langue japonaise, le japonais

járem joug moški spol ; (pri zvonu) charpente ženski spol soutenant une cloche

jarem volov paire ženski spol de bœufs
otresti se jarma secouer le joug
živeti pod jarmom vivre sous le joug de

jásen clair , (nebo) serein, limpide, net, pur, distinct ; (glas) sonore; évident, manifeste

jasno (vreme) je il fait (un temps) clair
jasno je kot beli dan c'est évident, c'est clair comme le jour (ali comme de l'eau de roche), cela tombe sous le sens, cela saute aux yeux
to mi ni jasno cela ne m'est pas clair, je ne comprends pas très bien
jasno govoriti parler clairement

jásen (-sna -o)

A) adj.

1. (brez oblakov) sereno; (čist, bister) chiaro, limpido; knjiž. (svetel, bleščeč) chiaro, splendente:
jasno vreme tempo sereno
jasen tolmun un limpido tonfano
jasna mesečina chiaro di luna
inter. jasna strela! fulmini e tuoni!
pren. strela z jasnega fulmine a ciel sereno

2. (ki se dobro vidi ali sliši) chiaro; (ki ni zamolkel; čist) chiaro; limpido; lineare:
jasen glas voce chiara
jasne besede discorso lineare

3. (vsebinsko opredeljen; razumljiv) chiaro; inequivocabile:
jasne ideje idee chiare
jasen dokaz chiara prova
ne imeti jasnih pojmov o čem non avere idee chiare a proposito di
jasen odgovor risposta inequivocabile

4. (priseben, razumen) chiaro, lucido:
bolnik ima le redko jasne trenutke il malato ha rari momenti di lucidità
jasno, zmedeno govorjenje discorso lucido, confuso

5. knjiž. (veder, iskren) sereno, schietto; (srečen, vesel) felice:
jasen smeh riso schietto
spomin na jasno mladost il ricordo della felice giovinezza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vreči jasno luč na kaj chiarire qcs.
videti kaj v jasni luči vedere qcs. con chiarezza

B) jásni (-a -o) m, f, n
menjavalo se je jasno in oblačno il tempo era ora sereno, ora nuvoloso
priti kot strela z jasnega capitare come il fulmine a ciel sereno
priti si na jasno venire in chiaro
biti, ne biti si na jasnem glede česa capire, non capire qcs.

jéd nourriture ženski spol , mets moški spol , plat moški spol , manger moški spol , repas moški spol

pred jedjo avant le repas
pri jedi en mangeant, pendant le repas
po jedi après avoir mangé, après le repas
enojna jed plat unique
glavna jed plat principal
mesna jed plat de viande
močnata jed entremets moški spol, plat sucré
najljubša jed plat de prédilection, mets favori (ali préféré)
prva, začetna jed entrée ženski spol, hors-d'œuvre moški spol
zadnja jed dessert moški spol

jéd (-í) f

1. pietanza, piatto, cibo:
kuhati, pripravljati, servirati jedi cuocere, preparare, servire le pietanze
neslana, okusna, dobro zabeljena jed piatto non salato, saporito, ben condito
mesne, zelenjavne, mlečne jedi piatti di carne, di verdura, a base di latte
prva, druga jed primo (piatto), secondo (piatto)
gastr. glavna jed piatto forte
gotova jed piatto del giorno
hladna jed piatto freddo
jed po naročilu piatto su ordinazione
mesnata jed pietanza di carne
narodna jed specialità del luogo
rel. postna jed cibo magro
začetna jed (predjed) antipasto

2. (uživanje hrane) il mangiare:
biti zmeren v jedi, nazaj držati se pri jedi mangiare con moderazione, sobriamente

jedáča manger moški spol

jedača in pijača le boire et le manger

jêdro noyau moški spol , pépin moški spol , amande ženski spol ; nucléus moški spol ; substance ženski spol , quintessence ženski spol , fond moški spol

atomsko jedro le noyau de l'atome
mandeljnovo jedro amande ženski spol
razpad jedra fission ženski spol (ali désintégration ženski spol) nucléaire
dotakniti se jedra problema toucher le fond du problème

jemáti prendre; ôter, enlever, dérober

lahkomiselno (resno, tragično) jemati prendre à la légère (au sérieux, au tragique)
v poštev (ozir) jemati tenir compte de quelque chose, prendre quelque chose en considération
jemati slovo prendre congé
ne jemljite mi za zlo ne le prenez pas en mauvaise part, ne m'en veuillez pas
jemati si kaj k srcu prendre quelque chose à cœur

jemáti (jêmljem)

A) imperf. ➞ vzeti

1. prendere;
jemati otroka v naročje prendere il bambino in braccio
jemati denar na posodo prendere denaro in prestito

2. (delati, da pride kaj v posest) prendere; riscuotere:
jemati podkupnino prendere, riscuotere la tangente
jemati sobo prendere, affittare una camera
jemati davke imporre, riscuotere tasse

3. (delati, da ima kdo česa manj ali nima več) prendere, occupare:
delo z mladimi mu je jemalo veliko časa il lavoro coi giovani gli prendeva molto tempo
jemati komu pogum scoraggiare qcn.

4. (delati, da kdo postane bolj suh, manj krepek) consumare, indebolire, svigorire:
bolezen ga je vidno jemala la malattia lo consumava visibilmente

5. (z glagolskim samostalnikom):
jemati v službo, na delo assumere
jemati v čiščenje pulire
jemati v popravilo (čevlje) aggiustare, riparare
jemati v obravnavo trattare qcs., discutere di qcs.
jemati za hlapce prendere in servizio
jemati za ženo, v zakon, za moža sposare, maritare

6. (delati, da pride kaj z določenega mesta) prendere, cavare, togliere, estrarre:
jemati kruh iz peči prendere il pane dal forno
jemati denar iz obtoka togliere il denaro dalla circolazione
jemati prtljago iz garderobe ritirare le valige dal deposito bagagli

7. (črpati, dobivati) prendere, ricevere, attingere; (izposojati si) prendere; (kupovati, nabavljati) acquistare, rifornirsi:
rastline jemljejo hranilne snovi iz zemlje le piante prendono le sostanze nutrienti dalla terra
jemati knjige iz knjižnice prendere i libri dalla biblioteca
jestvine jemati v isti trgovini rifornirsi presso un solo negozio

8. (imeti določen odnos do česa):
jemati za šalo prendere per scherzo
jemati resno prendere sul serio

9. (delati, da pride kaj v telo) prendere, ingerire:
jemati zdravilo prendere la medicina
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. vse jemlje hudič tutto va al diavolo, alla malora
jemati dih mozzare il fiato, togliere il respiro
pog. pren. jemati konec andare in rovina; ekst. essere in fin di vita, moribondo
jemati vid togliere la vista, accecare
žarg. jemati ure prendere lezioni
besedo jemati iz ust, z jezika togliere la parola di bocca
jemati koga na muho, na piko avercela, prendersela con qcn.
jemati krivdo, odgovornost nase assumersi tutta la colpa, la responsabilità
jemati na znanje prendere atto di qcs.
jemati v zakup appaltare
iron. jemati resnico v zakup (pretendere di) avere il monopolio della verità
pog. jemati besedo nazaj ricredersi, rimangiarsi la parola
jemati voljo demoralizzare, disincentivare
jemati vzorce campionare

B) jemáti se (jêmljem se) imperf. refl. (pojavljati se) venire, capitare, spuntare:
le odkod se jemlje toliko ljudi da dove diavolo viene tanta gente!

jénjati cesser, (s')arrêter, finir, mettre un terme, mettre fin à quelque chose ; (veter) se calmer

jenjaj s tem! (familiarno) arrête avec ça!
tu se že vse jenja! (familiarno) c'est un (ali le) comble!, c'est trop fort!, c'est la fin de tout!, c'est la fin des haricots!

jésti (jém) imperf. ➞ pojesti

1. mangiare:
jesti hlastno, kot volk mangiare voracemente, a quattro palmenti, come un lupo
jesti kot ptič mangiare pochissimo
drugega ne dela, kot je in spi non fa altro che mangiare e dormire
pren. suh je, kot bi nič ne jedel mangia le lucertole
jesti po naročilu mangiare alla carta
jesti trikrat na dan mangiare tre volte al giorno, fare tre pasti
jesti zastonj sbafare
jesti na prostem mangiare al sacco

2. tr. mangiare:
jesti rastlinsko hrano mangiare cibi vegetali
jesti premalo sadja in zelenjave mangiare poca frutta e verdura
jesti nemastno mangiare in bianco

3. (uničevati) divorare; (cor)rodere; asportare:
gosenice jedo repo i bruchi divorano le rape
rja je železo la ruggine corrode il ferro
voda je zemljo l'acqua asporta la terra
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. jesti bel, črn kruh vivere nell'abbondanza, nell'indigenza
pren. pejor. jesti nekoga kruh vivere alle spalle di qcn.
jesti komu iz rok essere ubbidiente, docile
jesti z veliko žlico mangiare a quattro palmenti
ne imeti česa jesti non aver da mangiare
PREGOVORI:
kdor ne dela, naj tudi ne je chi non lavora non mangi

jétra (jéter) n pl. anat. fegato:
zboleti na jetrih ammalarsi di fegato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
svinjska, telečja jetra fegato di maiale, di vitello
gastr. pražena jetra fegato alla veneziana
pren. poznati koga do jeter conoscere qcn in fondo, fino alle midolla
pren. iti na jetra dare ai, nei nervi a qcn., rompere le scatole a qcn.
med. ciroza jeter cirrosi epatica

jézditi chevaucher, monter à cheval, aller à cheval, faire du cheval

jezditi v diru (v koraku) aller au galop (au pas)
dobro (slabo) jezditi être bon (mauvais) cavalier
jezditi komu na hrbtu être à califourchon sur le dos de quelqu'un

jêzik langue ženski spol , idiome moški spol , langage moški spol ; (pri čevlju) languette ženski spol

dober jezik imeti avoir la langue bien pendue
goveji jezik langue de bœuf
knjižni jezik langue littéraire (ali écrite)
ljudski jezik langue vulgaire, langage populaire (ali du peuple)
lovski jezik langage (ali jargon moški spol, argot moški spol) des chasseurs
materinski jezik langue maternelle
morski jezik (riba) sole ženski spol
pasji jezik (botanika) langue-de-chien ženski spol, cynoglossum moški spol
pravniški jezik langage du palais
pogovorni jezik langue commune
strokovni jezik langage technique, terminologie ženski spol
strupen jezik mauvaise (ali méchante) langue, langue de vipère
tuj jezik langue étrangère
učni jezik langue d'enseignement
vojaški jezik argot moški spol militaire
imeti besedo na jeziku avoir le mot sur le bout de la langue
pokazati komu jezik tirer la langue à quelqu'un
razvezati komu jezik délier (ali dénuer) la langue à quelqu'un
zavezati komu jezik faire taire, réduire au silence

jêzik (-íka) m

1. (organ) lingua:
zgornji del jezika dorso della lingua
konica jezika apice della lingua
otekel, raskav, rdeč, vlažen jezik lingua gonfia, ruvida, rossa, umida

2. gastr. (živalski jezik) lingua:
goveji, svinjski jezik lingua di bue, di maiale
prekajeni, soljeni jezik lingua affumicata, salmistrata

3. (kar je po obliki podobno jeziku) lingua; linguetta:
ognjeni jeziki lingue di fuoco
jezik pri čevljih linguetta delle scarpe
jezik pri denarnici linguetta del portamonete

4. (organ pri človeku glede na pomembnost pri govorjenju) lingua:
kaj nimaš jezika? non ce l'hai la lingua? hai perso la lingua?
ugrizniti se v jezik mordersi la lingua

5. (sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje) lingua, linguaggio, parlata:
govoriti, naučiti se jezik parlare, imparare una lingua
lomiti, obvladati, razumeti, znati jezik masticare, padroneggiare, capire, sapere una lingua
klasični, moderni jeziki lingue classiche, moderne
germanski, romanski, slovanski, indoevropski jeziki lingue germaniche, romanze, slave, indoeuropee
aglutinacijski, fleksijski, monosilabični jeziki lingue agglutinanti, flessive, monosillabiche
kentumski, satemski jeziki lingue centum, satem
angleški, italijanski, slovenski jezik (lingua) inglese; lingua italiana, italiano; lingua slovena, sloveno
knjižni jezik lingua letteraria
ljudski jezik parlata popolare
manjšinski jezik lingua della minoranza
materni jezik lingua materna, madrelingua
občevalni jezik linguaggio popolare
otroški jezik linguaggio infantile
svetovni jezik lingua mondiale
učni jezik lingua di insegnamento
zvrstni jezik linguaggio settoriale

6. pren. (kar kdo govori, pove) lingua, parola:
paziti na svoj jezik frenare, moderare la propria lingua, stare attento a quel che dici
sam jezik ga je è bravo solo a parole
pren. pog. jeziki (opravljivci) malelingue

7. knjiž. (način izražanja, vezano na določeno pojmovanje česa) linguaggio:
kulinarični jezik linguaggio della gastronomia
matematični jezik linguaggio della matematica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel non poteva non dirlo
jezik ga je srbel, vendar ni rekel gli prudeva la lingua, ma si trattenne
tekal je ves dan, da mu je jezik visel iz ust a furia di correre tutto il giorno aveva fuori la lingua
jezik ji gladko teče, ji teče kot namazan ha la parlantina sciolta
jezik se mu zapleta, zatika farfuglia, si impappina
brusiti jezike na kom sparlare di qcn., tagliare i panni addosso a qcn., spettegolare su qcn.
jezik za zobe! acqua in bocca!
držati jezik (za zobmi) tenere la lingua a casa, essere muto come un pesce
opletati, otresati jezik sparlare, criticare
pokazati komu jezik mostrare la lingua, fare le boccacce, gli sberleffi
vsemu svetu pokazati jezik infischiarsene degli altri
lomiti si jezik parlucchiare una lingua
pristriči, zavezati komu jezik tappare la bocca a qcn.
kar naprej sukati, vrteti jezik non far che parlare, parlare continuamente
polagati komu na jezik mettere le parole in bocca a qcn.
govoriti, kar pride na jezik parlare a vanvera
imeti dar za jezike essere dotato per le lingue, avere il pallino delle lingue
prijeti koga za jezik prendere uno in parola
imeti besedo na jeziku avere la parola sulla punta della lingua
ne imeti dlake na jeziku non avere peli sulla lingua
imeti dolg jezik avere la lingua lunga, essere un ciarlone, un pettegolo
imeti nabrušen jezik avere la battuta pronta
imeti strupen jezik calunniare, diffamare, sparlare
etn. jezik (premični del trlice) gramolatrice
geol. jezik roccia intrusiva
bot. jelenov jezik lingua cervina, scolopendrio (Scolopendrium officinale)
bot. mačji jezik ofioglosso (Ophioglossum)
geol. ledeniški jezik lingua glaciale, di ablazione
bot. navadni volovski jezik buglossa (Anchusa officinalis)
zool. morski jezik (list) sogliola (Solea)
inform. programski jezik linguaggio di programma
med. obložen jezik lingua patinosa, sporca
umetni jezik lingua artificiale
PREGOVORI:
kolikor jezikov znaš, toliko veljaš ogni lingua vale un uomo
jezik tišči, kjer zob boli; kar govori jezik, čuti tudi srce la lingua batte dove il dente duole

jêzik anat lengua f ; (govor) lengua f , idioma m , lenguaje m ; habla f ; (pri čevlju) lengüeta f ; (na tehtnici) lengüeta f

goveji jezik lengua de vaca
obložèn jezik lengua saburrosa (ali sucia, cargada, blanca)
zemeljski jezik lengua de tierra
uradni (državni) jezik idioma m oficial (nacional)
pouk jezikov enseñanza f de idiomas
učitelj jezikov profesor m de idiomas
šola za jezike escuela f (ali academia f) de idiomas
materni jezik lengua materna (ali nativa)
bratsk jezik lengua hermana
ljudski jezik lengua popular
knjižni (pisani) jezik lengua literaria (escrita)
lovski jezik lenguaje m de (los) cazadores
pomožni univerzalni jezik idioma m auxiliar universal
star (moderen, živ, mrtev, tuj) jezik lengua antigua (moderna, viva, muerta, extranjera)
obvladati (znati) (kak) jezik poseer (dominar) un idioma
imeti dobro namazan jezik tener mucha labia
dolg jezik imeti (fig) ser una mala lengua
imeti oster (zloben) jezik ser mordaz (ali maldiciente)
imeti strupen jezik tener una lengua viperina (ali de escorpion ali de hacha)
beseda mi je na jeziku tengo la palabra en la punta de la lengua
brzdati jezik tener la lengua; fam mirarse para hablar
pokazati komu jezik sacar la lengua a alg
priti ljudem v jezike andar (ali ir) en lenguas
razvezati komu jezik desatar la lengua a alg
jezik se mu je razvezal se le va la lengua
ne imeti dlake na jeziku no tener pelos en la lengua
tleskniti z jezikom chascar la lengua
ugrizniti se v jezik (tudi fig) morderse la lengua
vzeli ste mi besedo z jezika me ha quitado de la lengua la palabra

jezikáti (-ám) imperf.

1. contraddire, contrastare

2. ekst. blaterare, cianciare

3. pejor. sparlare, calunniare

4. pren. protendersi come lingua:
plameni sveč so jezikali le fiamme delle candele si protendevano come lingue