Franja

arbitror -ārī -ātus sum (arbiter)

1. kot priča opazovati, prežati na koga, kaj, prisluškovati čemu: quid agant, arbitrarier Pl., arb. dicta alicuius Pl., domūs attiguae fortunas Ap.; abs.: coram arbitratur Ap.

2. pretehta(va)ti, preudariti (preudarjati), ceniti: Ter., Gell.; z dat.: alicui fidem parvam Pl. komu malo vere dajati.

3. jur. kot razsodnik (prim. arbiter) razsoditi (razsojati): si arbitro paritum non esset in eo, quod utroque praesente arbitratus esset, poenam commissam Dig.; z dat. personae ali rei: si is, cuius arbitrium est, non vivat vel adesse non possit aut rei (po drugih: ei) arbitrari nolit Dig.

4. klas. le pren. (iz tehtnih razlogov in z mirno vestjo) soditi, meniti, misliti, imeti za kaj, smatrati za kaj: illud verbum... „arbitror“, quo... utimur, cum ea dicimus iurati, quae comperta habemus..., sustulit atque omnia se scire dixit Ci., hoc cum ceterae gentes sic arbitrantur, tum ipsis Siculis ita persuasum est, ut... Ci., neque id sine causa arbitrari videbantur N.; z ACI: S., L. idr., quis hoc bellum ab uno imperatore confici posse arbitraretur? Ci., angustos se fines habere arbitrabantur C.; z dvojnim acc.: scelestissimum te arbitror Pl., ego P. Clodium arbitrabar perniciosum civem Ci., alteram sententiam periculosam arbitror Ci., nihil tutum arbitrari C.; v vrinjenem stavku: ut Helvetii arbitrabantur C., ut (ego) arbitror Ci., Q., quemadmodum nonnulli arbitrabantur Ci.

Opomba: Star. imp. II. arbitramino (= arbitrator) Pl.

Arcas -adis, (-ados O.), acc. -ada (V.), m (Ἀρκάς)

1. Arkad, heros eponymos dežele Arkadije, sin Jupitra in Kaliste (Callisto), po smrti uvrščen med zvezde kot Arctophylax: O., Hyg.

2. Arkadec, preb. Arkadije; v sg. le
a) apel.: Arcas α) Mercurius, baje rojen na arkadski gori Kileni: Lucan., Stat., Mart. β) Parthenopaeus, sin Arkadke Atalante: Stat. γ) Arcas tyrannus = Lycaon, arkadski kralj, Arkadov ded: O. δ) Arcas bipennifer, arkadski sekironosec = Ancaeus: O.
b) atrib. arkadski: iuvenem Arcada, Arcadas equites V., rex Arcas (= Euander) V., Arcas mater Sil., Arcades arae, metae Stat., Arcas aper Mart. Nav. pl. Arcadēs (pesn. -ĕs) -um (-ōn Varr.), acc. -as, m Arkadci, preb. Arkadije, ki so se imeli za najstarejše zemljane, a njihova razumnost in omika pri Grkih nista bili na najboljšem glasu: Ci., L., V., O. idr. Od tod adj. Arcadicus 3 (Ἀρκαδικός) arkadski: asini Pl., Varr., Plin., urbs L., iuvenis (= tepec) Iuv., Arcadicum ac Midinum sapere M. bebasto in oslovsko; Arcadius 3 (Ἀρκάδιος) arkadski: magister, tyrannus V., dea (= Carmenta, ki je v Italijo prišla iz Arkadije) O., virgo (= Arethusa) O., deus (= Pan) Pr., sus Lucr., aper (erimantski veper, ki ga je ubil Herkul) Mart., sidus Sen. tr. ali astrum Val. Fl. (ozvezdje Veliki voz), virga (Merkurjeva palica) Stat., galerus (Merkurjev klobuk) Stat.; subst. Arcadia -ae, f (sc. terra; Ἀρκαδία) Arkadija, pokrajina sredi Peloponeza: Ci., N., L. idr., Arcadiae pecuaria (= osli) Pers.; met.: Arcadiā iudice V. pred Arkadci kot sodniki.

*arcēssītus, le v abl. sg. arcēssītū, m (arcēssere) na poziv, na povabilo: Amm., tuo arcessitu Pl., ipsius rogatu arcessituque Ci.

Arctos (arctos) -ī, acc. -on, nom. pl. arctoe, f (gr. ἄρκτος) medvedka; le pren. Medveda (Veliki in Mali medved), Veliki in Mali voz, ozvezdje na severnem nebu (gl. Callistō): Vitr., Hyg., Sen. tr., Suet. fr., circum polum arctoe duae feruntur numquam occidentes (= namreč preb. severne poloble) Ci.; od tod: metuens aequore tigi V., immunis ali expers aequoris O.; met.
a) severni tečaj: effugit australem iunctamque aquilonibus Arcton O.
b) sever: opacam excipere Arcton H. biti obrnjen proti severu.
c) sever = dežele in ljudstva pod severnim tečajem: Cl., arcto subactā Lucan.
č) noč: Cl., Iuppiter Alcmenae geminas requieverat Arctos et caelum noctu bis sine rege fuit Pr.

arcuō (arquō) -āre -ātum (arcus, arquus) lokasto (za)kriviti, v act. le refl., v pass. le med. = lokasto (za)kriviti se, v loku viti se, lokoma lesti: sinus arcuat Mel., Araxes arcuato amne descendit Mel., quae (millepeda) non arcuatur Plin. Od tod adj. pt. pf. arcuātus (arquātus) 3

1. (nav. v obliki arcuātus) uločen, lokasto zakrivljen: Iris arcu͡ato caelum curvamine signans O., currus arc. L., opus Plin. iun., Front., impetus Tert., sellula Arn., vulnus Hier.

2. (nav. v obliki arquātus) mavričast, mavrično obarvan: color... arquato similis Cael., morbus Cael. zlatenica. Od tod arquātus 3 (o živih bitjih) zlateničen: pecus Col.; subst. arquātus -ī, m zlateničnik, zlateničar: Afr. fr., Varr. ap. Non., Lucr., Plin.

ardere^*

A) v. tr. (pres. ardo)

1. sežigati, kuriti:
ardere la legna kuriti drva
legna da ardere drva (za kurjavo)

2. presušiti, požgati:
il gelo arse le piantine zmrzal je požgala mlade bilke

3. pren. razvneti, podžigati:
lo arde il desiderio di affermarsi podžiga ga želja po uveljavitvi

B) v. intr. knjižno

1. goreti:
il fuoco arde nel camino ogenj gori v kaminu
ardere d'amore, di febbre pren. goreti od ljubezni, od vročice

2. žgati, pripekati:
senti come arde il sole glej, kako pripeka sonce

3. pren. knjižno divjati:
accorrere dove arde la mischia teči tja, kjer divja bojni metež

arduus 3 (prim. gr. ὀρϑόςpokončen, lat. arbor iz *ardhos)

1. strm, strmoglav: ascensus Ci., C., L., semita, collis L., mons O., ripa, iter Cu.; z abl.: ager... arduus clivis Varr., collis aditu arduus L., Neritos ardua saxis V.; z in in acc.: clivus arduus in valles O., in ascensum ardui colles Sen. ph.; pesn. visok, vzvišen, pokončen, strmeč: aether, sidera, cedrus O., mundus V., nubes H., cervix H., Plin., cui (equo) ardua cervix V. ki nosi glavo pokonci, ardua colla Sil., supercilia Gell. ponosno privzdignjene obrvi, arduus hastā V. s sulico visoko strmeč, campo sese arduus infert (Turnus) V. ponosno vzpet, libravit caestūs arduus V. vzpenši se na udar, ardua per praeceps gloria vadat iter O.; prolept.: arduus insurgens V. visoko se vzpenjaje, (anguis) sibila colla arduus adtollens V. ali frontem ostentans arduus albam V. visoko se vzpenjaje.

2. pren. težak, težaven, utrudljiv, mučen, nadležen: magnum opus et arduum Ci., magna atque ardua cogitatio Ci., virtus H., O., res arduae ac difficiles Ci., aequam memento rebus in arduis (= v nesreči) servare mentem H., arduum regendi cuncta opus T., arduus rerum omnium modus T.; z abl.: id... arduum opere, difficile cultu Plin.; s sup.: quia id arduum factu erat L., opera ardua imitatu Val. Max.; arduum est ali arduum videtur z inf.: mihi quidem... arduum videtur res gestas scribere S., quae parare et quaerere arduum fuit L., cum progredi arduum... esset Cu.; arduum est z ACI: quamquam arduum sit eodem loci potentiam et concordiam esse T.; arduum est (abs. kot vrinek): est enim arduum Ci. kajti kaj težka naloga je. — Od tod subst. arduum -ī, n

1. strma višina, strmina (v sg. le s praep.): per arduum ducuntur L., cum parentis regna per arduum cohors Gigantum scanderet H., ardua dum metuunt, amittunt vera viai Lucr., tonitruque tremescunt ardua terrarum V., ardua et rectae prope rupes L., milites delectos secum per ardua... in arcem ducere L., an plana ex arduis facere potui? L., in ardua montis ite O., per ardua niti Cu., exscindere castellorum ardua T. gorske trdnjave.

2. pren. težava, težavnost, težavno opravilo: nil mortalibus ardui est H. nič ni pretežko, ardua molimur O. težko delo snujemo, nec fuit in arduo societas potentiam... ostentantibus T. in ni bilo težko doseči sklenitve zaveze; s sup.: tam ardua inventu Plin. tako težke naloge za iznajdbo.

arenare, arenarsi v. intr., v. rifl. (pres. areno)

1. nasesti (na peščino)

2. pren. zaustaviti se, zastati, zatakniti se:
le trattative si sono arenate pogajanja so zastala

aréopage [-paž] masculin skupščina, skupina zelo kompetentnih sodnikov, učenjakov, književnikov ipd., areopag

un aréopage secret conseille le président tajen areopag svetuje predsedniku

arestantski pridevnik
neformalno (o zapornikih) ▸ rabosított, sittes
Potem so zapornika preoblekli v arestantsko obleko. ▸ Ezután a foglyot rabruhába öltöztették.
Leta 1979 je denimo madžarska arestantska populacija dosegala le polovico ameriške (na 100.000 prebivalcev). ▸ 1979-ben például Magyarországon fele annyi rabosított személy volt, mint az USA-ban (100 000 lakosra vetítve).

arête [arɛt] féminin ribja koščica, srt; gorski hrbet, greben, rob, sleme; botanique resa, osina

arête du toit strešno sleme
à arête vive ostrorob
adoucir les arêtes (figuré) omiliti trdote
grimper le long de l'arête rocheuse plezati po skalnatem grebenu

argent [aržɑ̃] masculin srebro; denar; srebrna barva

d'argent srebrn (tudi figuré)
pièce féminin d'argent srebrnik
argent en caisse blagajniška gotovina
argent blanc srebrn denar
vif argent živo srebro
argent (au) comptant gotovina
argent immobilisé dobro naložen denar
argent monnayé, sonnant kovani denar
argent de poche žepnina
argent vierge čisto srebro
marché masculin d'argent denarni trg
rareté féminin d'argent pomanjkanje denarja
somme féminin d'argent denarna vsota
homme masculin d'argent sebičen človek
je n'ai pas d'argent sur moi nimam denarja pri sebi
il en a pour son argent lahko je zadovoljen s tem, prišel je na svoj račun
l'argent n'a pas d'odeur vseeno je, odkod prihaja denar
déposer son argent en banque deponirati, vložiti svoj denar v banki
il en fut pour son argent bil je ob svoj denar
je suis à court d'argent sem v denarni stiski
l'argent est rare za denar je trda
l'argent lui fond dans la main denar se mu (kar) stopi v roki, mu gre hitro iz rok
il fait argent de tout on vse spravi v denar
gagner de l'argent (za)služiti denar
jeter l'argent par les fenêtres denar metati skoz okno
manger de l'argent izgubiti denar (pri kaki stvari)
manquer d'argent biti v stiski za denar
payer en argent comptant plačati (takoj) v gotovini
payer en argent frais plačati v bankovcih (ne v obveznicah)
placer de l'argent à long terme naložiti denar dolgoročno
prélever de l'argent dvigniti denar
prendre quelque chose pour argent comptant naivno, slepo kaj verjeti
prêter de l'argent posoditi denar, dati posojilo
toucher de l'argent dobiti, prejeti denar
vous ne verrez pas la couleur de son argent on vam ne bo plačal
nous en voulons pour notre argent hočemo priti na svoj račun
le temps c'est de l'argent (proverbe) čas je zlato

argentier [-tje] omara za srebrnino; (familier)

le grand argentier finančni minister

argentin¹ e [aržɑ̃tɛ̃, in] adjectif zvonek ko srebro, srebrn

le son argentin de la clochette srebrno zveneči glas zvonca

Argos, le nom. in acc., n (τὸ Ἄργος) Arg(os), večinoma (zlasti v odvisnih sklonih) Argī -ōrum, m Argi (gen. Argov),

1. pozneje pokrajina Argolis na Peloponezu, pesn. Grčija nasploh: quantum impulit Argos Lucan.

2. pogosto gr. mestno ime,
a) glavno mesto (ob Inahu) pokrajine Argolide: Varr., O., Mel., aptum equis Argos H. (ἱππόβοτον Hom.), Argos Inachium ali Dipsium Plin.; v obliki Argi: Pl., H., L.; od tod adj. α) Argēus (Argīus) 3 (Ἀργεῖος) argovski, argoški, iz Argov: Tiburis Argei... arva O. ali Tibur Argeo positum colono H. (po mitu so tibursko mesto ustanovili trije bratje Tiburnus ali Tiburtus, Catillus in Coras, vnuki argovskega vladarja Amfiaraja). β) pogosteje Argīvus 3 (Ἀργεῖος , eol. ἈργεῖΦος) argovski, argoški, argivski, iz Arga (pokrajine ali mesta), iz Argov: orator, sacerdos Ci., Iuno Ci., V. kot boginja zaščitnica argovskega mesta, augur(= Amfiaraj iz Argov) H., iuventus(= Tiburt, Katil in Kora) V., civitas Arn.; pesn.= grški: Argo, qua vecti Argivi delecti viri Enn. ap. Corn., castra, ensis, phalanx, Helene V., Argiva pompae facies O., pubes Cat., heroinae, quas dedit Argivis Dardana praeda viris Pr., pudicitia Pr.; subst. Argīvus -ī, m, pogosto pl. Argīvī -ōrum, m Argovec (Argivec), Argovci (Argivci): abituros agro Argivos Pl., alia species Iunonis Argivis, alia Lanuvinis Ci., Damocles erat Argivus N.; pesn. v pl.= Grki: Val. Max., exurere classem Argivôm (=Argivorum) V., ter pereat (murus) meis excisus Argivis H. γ) Argolis -idis, f (Ἀργολίς) argovska, argoška, argolidska: Alcmene, puppes O.; subst. Argolis -idis, f Argolida, peloponeška pokrajina, ves polotok med Argolidskim in Saronskim zalivom: Mel., Plin. δ) Argolicus 3 (Ἀργολικός) argolidski (= ki se tiče pokrajine Argolide): mare V., urbs(=Argos) O., leo Sen. tr. nemejski lev, sinus Plin.; pesn. = grški: duces O. vojskovodje v trojanski vojni, classis O., classes Ci., navis Ci. (Arat.) ladja Argo (kot ozvezdje), gens, reges, tela V. ε) Argus 3 argovski, argoški, iz Argov: pater Pl.
b) Argos Amphilochium L. Amfiloški Arg(os), epirsko mesto, imenovano tudi Argos Amphilochi Mel. ali Argos Amphilochicum Plin.
c) Argos Pelasgicum Plin. Pelasgovski Arg(os) v Tesaliji.
č) Argos Hippium Plin. Konjski Arg(os), mesto v Davenski Apuliji, pozneje Argyripa in naposled Arpi.

arguō -ere -uī (-ūtum -ūtus -uitūrus)

1. jasno prikazati, (po)kazati, neovrgljivo trditi, dokaz(ov)ati: non ex auditu arguo Pl., ego, ut tu arguis, agricola Ci., tute argue, quae dicis Ap.; z ACI: arguis occisum esse a Rabirio Saturninum Ci., in vinclis cives Romanos necatos esse arguo Ci., speculatores, non legatos venisse arguit L.

2. pren.
a) ovaditi (ovajati), izda(ja)ti, razode(va)ti, (po)kazati, izkaz(ov)ati, (o)značiti (označevati); le pesn. in neklas.: Cu., Lact., degeneres animos timor arguit V., amantem languor et silentium arguit H.; med.: laudibus arguitur vini vinosus Homerus H. hvaleč vino se kaže za ljubitelja vina, genus arguitur vultu O., apparet virtus arguiturque malis O.
b) dokaz(ov)ati, da je kaj nedopustno, neumestno, nevzdržno, napačno, kaj ovreči, izpodbi(ja)ti, zavrniti (zavračati), grajati: leges... dedit..., quas ne usus quidem longo tempore, qui unus est legum corrector, experiendo argueret L., velut arguens rumorum de se temeritatem Suet., quod et ipsum Fenestella arguit Suet.; z ACI: primusque (Pythagoras) animalia mensis arguit inponi O. je bil zoper to, da...; (o osebah) dolžiti koga zmote, dokaz(ov)ati komu zmoto, da se moti: Plinium arguit ratio temporum Suet., ut (Tiberius) sua confessione argueretur T.
c) dolžiti, obdolžiti (obdolževati), (o)kriviti koga česa: arguis fatentem; non est satis, accusas Ci., servos... neque arguo neque purgo Ci., qui arguunt L. tožilci, tožniki, qui arguuntur L. obtoženci, okrivljenci, quod reos, ne apud praefectum urbis arguerentur, ad praetorem detulisset T., indicasse est detulisse; arguisse accusasse et convicisse Ulp. (Dig.); z objektnim in predikatnim acc.: filium falsum arguere S. ap. Prisc., Britannicum fratrem... ut subditivum apud patrem arguere conatus est Suet., hunc ut dominum et tyrannum, illum ut proditorem arg. Iust.; v pass. z dvojnim nom.: cum neuter ab eo... mentitus argui posset Vell., qui non rite creatus tribunus arguebatur Q.; (krivda) z gen. criminis: aliquem tanti facinoris, summi sceleris Ci., senatus nec liberat eius culpae regem neque arguit L., qui occupandae rei publicae argui non poterant T.; z abl. criminis: te hoc crimine non arguo Ci., apertum crimen, quo argui posset N.; z de: quaerere de eo crimine, de quo arguatur Ci., de quibus quoniam verbo arguit, verbo satis est negare Ci.; z notranjim obj. kaj kot kaznivo dokazovati ali grajati, kaj očitati, česa dolžiti: hoc ipsum, quod nos arguimus Ci., culpa, quam arguo L., dum arguunt in eo regni votuntatem Vell., venenum arguis Q., arguebat et perperam editos census Suet., taciturnitatem pudoremque pro tristitia et malignitate Suet. grajati kot...;v pass.: multa sunt falsa, quae argui possunt Ci. česar moreš dolžiti človeka; z dvojnim acc.: egomet haec ted(=te) arguo Pl., id, quod me arguis Ci., id unum ex iis, qui sibi rem aperuisset, arguere sese paratam esse L.; z inf. ali ACI: quae me arguit hanc domo ab se surripuisse Pl., corruptum a rege capere Cymen noluisse arguebant N.; v pass. z NCI: occidisse patrem Sex. Roscius arguitur Ci., auctor illius iniuriae fuisse arguebatur Ci. — Od tod adj. pt. pf. argūtus 3, adv.- ē jasno (razločno, očitno) se kažoč; od tod

1. (telesno)
a) očem izrazit, živ, živahen, ognjevit: oculi Ci., O., ocelli O., manus minus arguta Ci., illi (equo) argutum caput (est) V., solea Cat.
b) nav. pesn. ušesom glasen, zvonek, zveneč, brneč, šumeč ipd.: linguae Naev. ap. Nov. glasni, blebetavi, facunditas Pl. zgovoren jezik, hirundo, olores V. ali aves Pr. ali passer Mart. čivkajoč, ščebetajoč, cicadae Mart. cvrčeči, fistula V., serra V. vreščava, aes Mart., aera Sil., pecten V. šušteč, ilex V. ali gramen Col. ali calami Sil. šumeč, nemus V. od pastirskih pesmi odmevajoč, forum O. hrupni, dolor, blanditia Pr. glasna; met. o osebah (= λιγύς) glasen, speven, zgovoren, besedit; (v slabem pomenu) blebetav: civis Pl., doctor argutae fidicen Thaliae H., argutae properet Neareae... cohibere crinem H., poetae H., Tibullus Mart.; subst.: arguti et cauti Pl. oprezni blebetači.
c) vohu ali okusu oster, pronicav: odor argutior Plin., sapores Mart., Pall.

2. pren. v duševnem oziru
a) jasen, pomenljiv: omen Pr., argutissima exta Ci.
b) natančen, podroben, obširen: litterae argutissimae Ci. ep., sedulitas (scribendi) nimium arguta Caelius in Ci. ep.
c) bistroumen, ostroumen, tankočuten, globokomiseln, duhovit, dovtipen: sententiae Ci., verborum ambitūs Ci., poëma... ita elegans, nihil ut fieri possit argutius Ci., dicta argutissima Ci., iudicis argutum acumen H., arguti epigrammaton libelli Mart., argute obrepere Pl., argute loqui Ca. fr. ali conicere, dicere, disserere, respondere Ci., aliquid dicere argutius Ci., de aliqua re argutissime disputare Ci., argutissime in scholis praecipere N. ap. Lact.; o osebah: argutus orator Ci., quis (Catone) in sententiis argutior? Ci.; (v slabem pomenu) premeten, pretkan, presukan, zvit: calo, meretrix H., argutissimi milites Veg.; v besedni igri pri Pl. (Pseudol. 746):ecquid argutust (=argutus[adj.] est)? ali je zvit? malorum facinorum saepissime (sc. argutus)est je bil obtožen; prim.: dedecoris a viro argutam(pravi pt. pf.) meo Pl. (Amphytr. 883).

Opomba: Argūtus kot pravi pt. pf. dobimo le pri Plavtu, sicer se ta pt. nadomešča z accūsātus 3; inf. fut. pass. argūtum īrī: P. F.; pt. fut. act. arguitūrī (nom. pl. masc.): S. ap. Prisc., neizpričano argūtūrus: Prisc.

argutezza f

1. bistroumnost, duhovitost:
conversare con argutezza duhovito se pomenkovati

2. (bistroumen) domislek:
le sue argutezze divertivano gli invitati njegovi domisleki so zabavali goste

argūtiae -ārum, f, redko in le v pozni lat. argūtia -ae, f(argūtus)

1. tenka, živa izrazitost, živahnost: argutiae digitorum Ci. živahno igranje s prsti, vultūs Plin., operum Plin. kipov, artifices argutiae Plin. ščebetavo žvrgolenje slavčka ali = blebetavo govorjenje Pl.

2. duhovito (bistroumno, ostroumno) opisovanje, tančina opisovanja: huius orationes tantum argutiarum, tantum urbanitatis habent, ut... Ci., Demosthenes nihil Lysiae subtilitate cedit, nihil argutiis et acumine Hyperidi Ci.

3. (v slabem pomenu) tenkoumnost, dlakocepstvo, zahtevnost, premetenost: nihil est, quod illi (Graeci) non persequantur suis argutiis Ci., Aegyptia argutia Nilotici calami Ap., audax argutia Gell., inventionis argutia Fr., argutia famulorum Pall.

Arhimédov fizika

Arhimedov izrek, zakon le principe d'Archimède
strojništvo Arhimedov vijak vis ženski spol d'Archimède, vis sans fin

arhiv samostalnik
1. (ustanova) ▸ levéltár, archívum
2. (zbirka) ▸ archívum, tár
3. v računalništvu (o hrambi datotek) ▸ archív állomány, archívum
Podatke lahko le shranimo v arhiv ali pa jih stisnemo in tako pridobimo nekaj prostora na disku. ▸ Az adatokat csak az archívumban mentsük el vagy tömörítsük, így szert tehetünk egy kis helyre a lemezen.
Povezane iztočnice: varnostni arhiv

4. vinarstvo (prostor za hranjenje vin) ▸ archívum
Ptujska klet pa v svojih arhivih hrani najstarejše vino na Slovenskem. ▸ A legöregebb bort Szlovéniában a Ptuji Pincészet őrzi az archívumában.