Franja

Messāna -ae, f (at. Μεσσήνη, dor. Μεσσάνα) Mesána (Meséna)

1. staro sicilsko mesto ob morski ožini med Italijo in Sicilijo (zdaj Messina), prvotno imenovano Zancle (Ζάγκλη), naseljeno že davno pred veliko grško kolonizacijo. Ime Messana je mesto dobilo zato, ker je bilo v njem veliko naseljencev mesen(ij)skega rodu, še zlasti pa pod vplivom regijskega tirana Anaksilaja, ki je bil sam Mesanec (= iz peloponeškega mesta Mesane oz. Mesene (Μεσσήνη): Ci., C., L., Mel., Plin., Sil. — Od tod adj. Messēnius 3 (po at. Μεσσήνη) mesén(ij)ski = mesánski: Messenia moenia O. (po nekaterih izdajah Messania moenia).

2. mesto na Peloponezu (nav. imenovano Messēnē, gl. Messēnē): Stat.

Messāpus -ī, m Mesáp, vladar pokrajine Mesapije: V., Serv., P. F., Isid. Od tod subst. Messāpia -ae, f Mesápija, staro ime dela južne Italije (po vladarju Mesapu) = Kalábrija: Plin. ali Apúlija: P. F., Isid.; adj. Messāpius 3 mesáp(ij)ski, tj. ali kalábrijski ali apúl(ij)ski: O.; subst. pl. Messāpiī -ōrum, m Mesápijci, preb. Mesapije: L., Plin.

Messius 3 Mésij(ev), rim. rodovno ime. Znani so:

1. C. Messius Gaj Mesij, tr. pl. l. 57: Ci. ep.

2. Vettius Messius Vetij Mesij, Volsk, ki se je l. 431 skupaj z Ekvi boril proti Rimljanom, Latinom in Hernikom: L.

3. Messius Cicirrus Mesij Kikir, Osk iz Kampanije: H.

4. Q. Herennius Etruscus Messius Decius Kvint Herenij Etrusk Mesij Decij, starejši sin cesarja Decija: Amm.

5. C. Valens Hostilianus Messius Decius Gaj Valens Hostilijan Mesij Decij, mlajši sin cesarja Decija: Amm.

Mestrius -ī, m Méstrij, rim. ime. Znan je Mestrius Florus Mestrij Flor, Plutarhov prijatelj: Suet.

Metellus 3 Metél(ov), ime rodbine Cecilijevega rodu. Najbolj znani so:

1. Q. Caecilius Metellus Macedonicus Kvint Cecilij Metel Makedonski; kot pretor je l. 148 osvojil Makedonijo (od tod njegov priimek), v Termopilski soteski in pri Hajroneji premagal Ahajce in se kot konz. l. 143 bojeval s Keltiberi; l. 151 je bil prvi plebejski cenzor: Ci., L. epit., Val. Max., Vell., Fl., Gell.

2. Q. Caecilius Metellus Celer Kvint Cecilij Metel Celer (Hitri), Klodijin soprog, l. 66 Pompejev legat: Ci. ep. idr.

3. Q. Caecilius Metellus Nepos Kvint Cecilij Metel Nepot, brat prejšnjega, l. 67 Pompejev legat, l. 62 tr. pl., odločen Ciceronov nasprotnik; l. 57 je kot konz. na Pompejevo pobudo poklical Cicerona iz pregnanstva: Ci., Suet., Fl.

4. Q. Caecilius Metellus Numidius Kvint Cecilij Metel Numidijski, konz. l. 109; dvakrat je premagal Jugurto (prvič ob reki Mutul), cenzor l. 102, l. 100 je šel prostovoljno v pregnanstvo, od koder se je vrnil l. 99: Ci., L. epit., S., Vell., Fl.

5. njegov sin Q. Caecilius Metellus Pius Kvint Cecilij Metel Pij je l. 89 kot pretor premagal zaveznike, bil l. 83 pristaš Sulov, l. 80 se je kot konzul sprva neuspešno, kasneje pa uspešno bojeval s Sertorijem v Hispaniji: Ci.

6. Q. Caecilius Metellus Pius Scipio (pogosto imenovan samo Scipio) Kvint Cecilij Metel Pij Scipion, posinovljenec prejšnjega, sin Publija Kornelija Scipiona Nazike, Pompejev tast, kot tr. pl. tožen (zagovarjal ga je Cicero) l. 60: Ci., C., Auct. b. Afr., Vell.

7. Q. Caecilius Metellus Creticus Kvint Cecilij Metel Kretski je podvrgel Kreto rim. oblasti: Ci., S., Iust., Vell., Fl.

8. L. Caecilius Metellus Lucij Cecilij Metel, brat prejšnjega; l. 70 je očistil Sicilijo pomorskih roparjev in prizadevno pospeševal blaginjo na otoku, ki ga je hudo pestilo ropanje propretorja Vera (Verres); umrl l. 68, ko je nastopil konzulat: Ci.

9. L. Caecilius Metellus Lucij Cecilij Metel, l. 49 tr. pl. in Cezarjev nasprotnik: C., Ci. ep. — Od tod adj. Metellīnus 3 metélski: oratio Ci. ep. govor zoper (Kvinta Cecilija) Metela (Nepota, Celerjevega brata).

Metilius 3 Metílij(ev), ime rim. rodbine, npr. M. Metilius L. Mark Metilij; adj.: lex Metilia Plin.

Mētropolis², acc. -im, abl. -ī, f (Μητρόπολις) Metrópolis (Metrópola) ime več mest, poseb. mesto v Tesaliji med Farzalom in Gomfi: C., L. — Od tod preb. Mētropolītae -ārum, m (Μητροπολῖται) Metropolíti: C.; adj. Mētropolītānus 3 metrópolski, metropolítski, metropolitánski: campus L.

Mettius (Metius) -iī, m Métij, staroitalsko ime. Poseb.

1. Mettius Curtius, gl. Curtius.

2. Mettius Fufetius Metij Fufecij, diktator v Albi Longi; zaradi izdaje ga je dal rim. kralj Tul Hostilij razčetveriti s konji: Mettioeo[que] Fufetioeo Enn. ap. Q., Varr. ap. Non., L., Gell. (z abl. Metto Fufetio), Val. Max., Fl.

3. M. Mettius Mark Metij, Ariovistov gostinski prijatelj: C.

4. Mettius, Atikov kupčijski prijatelj: Ci. ep.

5. Mettius Carus Metij Kar, mimik in ovaduh za časa cesarja Domicijana: Plin. iun., T., Mart.

6. Mettius Pompusianus Metij Pompuzijan, domišljav človek za časa cesarjev Vespazijana in Domicijana: Suet.

7. C. Trebonius Proculus Mettius Modestus Gaj Trebonij Prokul Metij Modest, legat v Likiji in Pamfiliji 100—102 po Kr.: Plin. iun.

Mevia -ae, f Mévija, žensko ime: Iuv.

Mevius -iī, m Mévij, moško ime: Ci., H., Mart., G.

Mevulānus -ī, m Mevulán, rim. ime, npr. C. Mevulanus, Antonijev vojaški tribun: Ci.

Miccotrōgus -ī, m (Μικκότρωγος) Mikotróg = „Drobtinoglod(ač)“, „Kruhoglod“, nekako = „Skledolizec“, šalj. ime nekega zajedavca: Pl.

Michāēl -ēlis, m Míhael, hebr. ime, zlasti nadangel Mihael: Vulg.

Micio -ōnis, m Mícion, moško ime: Ter.

Micōn -ōnis (in -ōnos), m (Μίκων) Míkon

1. slikar za časa Fidije: Varr. (z gen. -ōnos), Plin.

2. istoimen(sk)i mlad slikar: Plin.

3. kipar iz Sirakuz: Plin.

4. ime pastirja: V.

middle¹ [midl] pridevnik
srednji

figurativno middle coarse (ali way) srednja pot
middle ear srednje uho
middle finger sredinec
šport middle distance srednja razdalja (800 do 1500 m)
middle ground navtika plitvina, figurativno nevtralno stališče
middle life srednja starost
in the middle fifties sredi petdesetih let
middle name srednje (osebno) ime; figurativno izrazita lastnost
inertia is his middle name je rojen lenuh
ekonomija middle quality srednja kakovost
navtika middle watch straža od polnoči do štirih zjutraj
Middle East srednji vzhod; britanska angleščina bližnji vzhod
ameriško Middle Atlantic States države New York, New Jersey, Pennsylvania

milenij samostalnik
1. (časovno obdobje) ▸ millennium, évezredŽe v stari Grčiji, dva in pol milenija nazaj, smo imeli situacijo, ko se se majhne mestne državice nenehno bojevale. ▸ Már az ókori Görögországban, két és fél évezreddel ezelőtt is volt olyan helyzet, amikor a kis városállamok folyton háborúztak egymással.

2. neštevno (prelom tisočletja) ▸ millennium, ezredforduló
Poročanje medijev o mileniju je ljudi odvrnilo od tega, da bi ga dočakali v tujini, zato so raje ostali doma. ▸ A média ezredfordulóról szóló tudósítása eltérítette az embereket attól, hogy külföldön várják be az ezeredfordulót, ezért inkább otthon maradtak.

3. neštevno, religija (obdobje vladanja Kristusa) ▸ millenarizmus, millennium
Velik del milenarizma ima svoje korenine v judovskem pričakovanju prihoda Mesije. Svoje ime ima po zgodnjekrščanskem pričakovanju Kristusovega drugega prihoda, ki mu bo sledil milenij, tisočletno kraljestvo miru. ▸ A millenarizmus nagy részt a zsidó vallás messiásvárásában gyökerezik. Nevét a korai kereszténység idejében Krisztus második eljövetelének a várásáról kapta, amit a millennium, az ezeréves béke királysága követ.

Mīlichus (Mīlicus) -ī, n Mílik

1. kralj v Hispaniji: Sil.

2. moško ime: Mart.

3. osvobojenec: T.

Mīlōnius -ī, m Milónij, ime nekega uživača: H.

mīmicus 3 (gr. μιμικός)

1. igralski, glumaški, mimski, mimičen: iocus Ci. pretirana, genus Sen. rh., vere mimicae nuptiae Sen. rh., haec non debent esse mimica Q., nomen Ci. privzeto ime, umetniško (igralsko) ime; adv. mīmicē po glumaško (igralsko): m. ac moleste ridere Cat., m. affectare veritatem Tert.

2. prisiljen, hlinjen, (le) navidezen, lažen: currus (sc. triumphalis) Plin. iun., mors Petr., quam essent mimica et inepta Plin. iun.