Franja

arraigo moški spol ukoreninjenje; zemljišče, nepremičnine

hombre de arraigo vpliven človek, veljak
tener arraigo imeti vpliv (moč)

arresto moški spol aretacija; zapor

tener arrestos pogum imeti

arretrato

A) agg. zaostal; nerazvit; star:
aree arretrate zaostala, nerazvita področja
numero arretrato stara številka (periodične publikacije)

B) m (zlasti v pl.) zaostanek; zaostali račun, dolg:
percepire gli arretrati prejeti zaostanek
ho un arretrato con te pren. midva imava še neporavnane račune
avere un arretrato con la giustizia pren. biti sprt s pravico, imeti neporavnane račune s sodiščem

arrière² [arjɛr] adjectif, invariable zadajšnji; masculin zadnji del; hrbtna stran; marine zadnji del ladje, zadnji krn; sport branilec; militaire zaledje, pluriel komunikacije v zaledju

vous serez mieux à l'arrière bolje boste (sedeli) zadaj
les feux arrière de la voiture zadajšnje luči pri avtu
marche féminin arrière (automobilisme) ritenska vožnja
avoir vent arrière imeti veter v hrbtu, pluti z vetrom

arringa f pravo

1. (svečani) govor

2. pravo pledoaje, obrambni govor, zagovor, končni govor (zagovornika ali javnega tožilca):
pronunciare un'arringa imeti končni govor

arriver [arive] verbe intransitif dospeti (à do), priti, prihajati; aéronautique pristati; segati (à do); doseči (à quelque chose kaj); dotekati; uspeti; dogoditi se

arriver à cheval prijahati
arriver en voiture pripeljati se
arriver par le train, en auto prispeti z vlakom, z avtom
arriver en courant priteči
il arrive que ... zgodi se, da ...
cet enfant m'arrive déjà à l'épaule ta otrok mi pride že do ramen
un malheur est vite arrivé nesreča je hitro tu
arriver à échéance zapasti (o menici)
arriver à expiration ugasniti, prenehati, postati neveljaven
arriver à ses fins doseči svoj cilj
cet homme veut à tout prix arriver ta človek hoče na vsak način uspeti (v življenju)
cela ne m'est jamais arrivé to se mi še ni zgodilo
cela peut arriver à tout le monde to se lahko vsakemu zgodi
il lui arrive souvent de mentir on se često zlaže
arriver à l'heure priti točno (po voznem redu)
arriver aux oreilles de quelqu'un priti komu na ušesa
arriver à bon port dospeti nepoškodovan
arriver en retard priti z zamudo, imeti zamudo
n'arriver à rien nikamor ne priti
j'arrive à (+ infinitif) posreči se mi, uspem
il est arrivé un accident zgodila se je nesreča
en arriver à (+ infinitif) (pr)iti tako daleč, da ...
j'en arrive à me demander si ... sprašujem se celó, če ...
y arriver do-, skončati, narediti, opraviti, familier shajati (z denarjem)
arriver comme un chien dans un jeu de quilles (figuré) nenadoma in neprilično priti
un malheur n'arrive jamais seul (proverbe) nesreča nikoli sama ne pride

arte moški spol ženski spol umetnost, rokodelstvo, obrt, umetnina, umetnija, spretnost, ročnost, veščina; zvijača; na-, pri-prava; opreznost; znanost; ribja mreža

arte decorativo dekorativna umetnost
arte industrial umetna obrt
arte mágica čarovništvo, magija
arte poética poetika
obra de arte umetnina
por arte del diablo s hudičevo pomočjo
tener buen arte pameten biti
no tener arte ni parte nobenega opravka imeti z
artes liberales svobodne umetnosti
bellas artes lepe umetnosti
malas artes podla sredstva

artériel, le [arterjɛl] adjectif arterijski

avoir une forte tension artérielle imeti hud krvni pritisk

arterioskleroz|a [ê, ó] ženski spol (-e …) die Arterienverkalkung, die Arteriosklerose
možganska arterioskleroza Hirnarteriosklerose
imeti arteriosklerozo an Arterienverkalkung leiden

article¹ [á:tikl] samostalnik
člen, sklep, zgib; članek
trgovina predmet, blago, potrebščina
slovnica spolnik, člen; paragraf, določba

articles of agreement pogoji dogovora
articles of clothing oblačila
in the article of death v trenutku smrti
slovnica deflnite (indefinite) article določni (nedoločni) člen
leading article uvodnik
trgovina what's the next article? s čim vam še lahko postrežem?
to serve one's articles biti v uku
to be under articles imeti pogodbo

articuler [-le] verbe transitif razločno izgovarjati; včleniti; spojiti člene; figuré izraziti, trditi, reči; juridique navesti člen za členom

bien articuler avec netteté dobro, razločno izgovarjati
s'articuler biti (medsebojno) povezan, biti odvisen od, imeti zvezo z

artik|el moški spol (-la …)

1. prodajni predmet: der Artikel (trgovski Handelsartikel, fotografski Fotoartikel, gospodinjski Haushaltsartikel, izvozni Exportartikel, sanitarni Hygieneartikel, Sanitätsartikel, uporabni Gebrauchsartikel); (blago) die Ware
imeti artikel na zalogi einen Artikel führen

2. lingv. (člen, spolnik) der Artikel

Artikel, der, (-s, -)

1. člen

2. (Zeitungsartikel) članek

3. (Ware) artikel; einen Artikel führen imeti artikel na zalogi

artistique [-tistik] adjectif umetnosten; umetniški

les richesses artistiques d'un musée umetnostno bogastvo kakega muzeja
avoir le sens artistique imeti umetniški čut

artritis moški spol (-a …) medicina die Arthritis
imeti artritis an der Arthritis leiden

artus 3, adv. -ē (prim. gr. ἀρτάω vozlam, ἀρτάνη vrv)

1. tesen, ozek, tog, napet, trden (naspr. laxus): catena O., Sen. ph., vincla, nexus O., compages V., toga H. oprijeta, frenum Tib., complexus artiores Sen. ph. ali artissimi Petr., artissimo nodo vinciri Plin., arte colligere manus Pl., nimis arte colligor Naev. fr., arte boves ad stipitem religare Col., tigna hoc (tem) artius illigata tenentur C., artius complecti aliquem Ci., artius adstringi atque hedera H., historia ingens minutissime scripta, artissime plicata Sen. ph.

2. tesno sklenjen, tesen, ozek, gost: vallis, via, semita, ostium L., regiones Lucr., fauces, itinera T., fruticetum H. gostolistno, cavus H., aditus, os specūs Cu., artiores silvae C. gostejši, saltus artior L., artissimum inter Europam Asiamque divortium L., trabes singulis saxis interiectis arte continentur C., aciem, quam arte statuerat, latius porrigit S., signa artius collocare S. bolj na tesno, pedites quam artissime ire iubet S.; (o osebah) ozko vzrasel, vitek: mulier Ulp. (Dig.); gost, nagneten, strpan (enalaga): turbā artā circumstare Tib., theatrum H., nimis arta convivia H., custodia arta T. ali artissima Mel., arta civibus urbs Stat., cernere aliquid artiore cribro Plin. z gostejšim sitom. Od tod subst. artum -ī, n (skoraj samo s praep.)
a) ozek, tesen prostor, ožina, tesnoba: Mel., in arto (ali in artum) concreti montes nimborum Lucr., in arto stipatae erant naves L.; v komp. in superl.: montes paulatim in artius coëunt Cu., quā in artissimum cogitur regio Cu.; pren.: nec desilies imitator in artum H. niti se ne zaletiš, quae (quinquaginta volumina) a me collecta in artum Plin. jedrnato posnete.
b) occ. (bojna) gneča, stiska, vrvenje: suomet ipso agmine in arto haerentes L., multiplicatis in arto ordinibus L., in artum compulsi L. zagozdeni, pugna in arto T. z nogo ob nogi.

3. pren.
a) tesen, trden, (pri)srčen: artioribus apud populum Romanum laqueis tenebitur Ci., artissimum societatis vinculum Ci., arta propinquitate coniunctas Cu., arto contubernio intime iunctus Ap., artā familiaritate aliquem complecti Plin. iun., aliquem in artissimam affinitatem recipere Vell., artus somnus Suet. ali artior somnus Ci. ali artissimus somnus Suet. trden, trdnejši, najtrdnejši spanec, artissimae tenebrae S. najgostejša, najtrša, arte et graviter dormire Ci. trdno in trdo, artius ex lassitudine dormire Ci., illud arte tenent Ci. tega se trdno drže, artius adstringere rationem Ci., artissime constringere sententiam Ci., aliquem arte (artissime) diligere Plin. iun.; enalaga (o osebah) tesno združen, prisrčen: contubernalis artissimus Ap.
b) α) utesnjen, strog: arta iura Lucr. sila pravic, leges artae ideoque superbae Plin. β) (u)tesnjen, tesnoben od skrbi: animus H. γ) tesen, majhen, pičel, neznaten, neugoden: commeatus L., numerus T., annona arta, artior, artissima Suet., in artis rebus opem ferre O. v neugodnem položaju, artiora tempora somni quam noctis Cu., artior petitio L. skoraj brezupno, spes artior Col. manjše, omnia sibi in dies artiora esse viderunt Cu., spiritus arte meat Cu., aliquem arte cohibere Pl. ali arte contenteque habere Pl. koga (zelo) na tesnem držati (imeti), aliquem artius habere S. fr., aliquem arte (naspr. opulenter) colere S. (le) malo, alicui arte modum statuere S. stisniti koga na pičlo mero, si te quā syllaba parte moratur, artius appellem Tuticănumque vocem O. ako bi te (= tvoje ime)... krajše izgovarjal. Od tod subst. artum -ī, n (večinoma le s praep.) pičlost, stiska, zadrega, neugoden položaj: cum in arto res esset L. ko je bil (Hasdrubal) v stiski, ne spem sibi ponat in arto O. naj... tesno ne omeji, in arto (esse) commeatum T. dovoz da je pičel.

as [ɑs] masculin as (karta z eno piko), enojka (na kocki); familier, sport prvak, as; aéronautique letalec, ki je sestrelil mnogo nasprotnikov

as de cœur, de trèfle, de carreau, de pique srčni, križev, karo, pik as
as du volant, de l'aviation izreden avtomobilski voznik, letalski pilot
c'est l'as de la classe to je najboljši učenec v razredu
n'avoir plus d'as dans son jeu biti na koncu s svojimi sredstvi
(populaire) être aux as plein aux as imeti mnogo denarja
être ficelé, fichu, foutu (populaire) comme l'as de pique biti slabo oblečen, slabo raščen
passer quelque chose à l'as prikriti kaj
elle n'a rien vu, c'est passé à l'as ničesar ni videla, ostalo je prikrito
veiller à l'as skrbno paziti na kaj

ascendant, e [asɑ̃dɑ̃, t] adjectif dvigajoč se, vzhajajoč; masculin vzhod (zvezde); krvni sorodnik v navzgornji vrsti, prednik; ascendent; figuré vpliv

ses ascendants du côté de son père sont originaires de ... njegovi sorodniki po očetovi strani so po rodu iz ...
avoir de l'ascendant sur quelqu'un imeti vpliv na koga
prendre un grand ascendant sur quelqu'un dobiti velik vpliv na koga
subir l'ascendant de quelqu'un podleči vplivu, biti pod vplivom kake osebe
user de son ascendant pour obtenir des avantages personnels uporabiti svoj vpliv za pridobitev osebnih ugodnosti

āscrībō (adscrībō) -ere -scrīpsī -scrīptum

1. pripis(ov)ati, pišoč doda(ja)ti, pristaviti (pristavljati): non solum id perscribunt, sed etiam causam adscribunt Ci., ascr. alicui totiens salutem ali salutem plurimam alicui Ci. ep. komu (v pismu) srčne pozdrave pripisati, ascr. causam mortis, metūs sui causam Cu.; s praep.: diem in epistula Ci., in quo monumento Sthenii nomen ascriptum est Ci. je pripisano, zabeleženo, ascripsit Sulla in ea lege: siquid ius non esset rogarier Ci., ascr. aliquid in eandem legem Ci., ascribi iussit in fastis ad Lupercalia Ci., ad statuam eius ascriptum est Suet. na kipu... je napisano, tum ascripsit de locis, in quibus senatus consultum fieri iure posset Gell.; z dat.: ascr. nomen suum emptioni Ci., ascr. poenam foederibus Ci. v pogodbeno besedilo vstaviti, motis (= nominibus motorum) senatu notas L., marmori Praxitelem (= nomen Praxitelis) Ph. napisati na marmor, Dareus sibi (= suo nomini) regis titulum nec eundem Alexandri nomini adscripserat Cu., quam (ι litteram) non solum dativis casibus in parte ultima ascribunt (Graeci) Q., statuarum titulis se pronepotem (predikatni acc.) Catulli ascr. Suet.

2. occ. pripis(ov)ati, vpis(ov)ati v kak zapisek ali imenik: alicuius nomen in albo profitentium citharoedorum Suet.; poseb. vpis(ov)ati
a) v imenik državljanov (meščanov): Athenis Rhodii adscribuntur Ci., Heracliaene hunc esse tum adscriptum negabis? Ci., qui hunc adscriptum Heracliensem dicunt Ci. ki ga proglašajo za heraklijskega krajana, adscribi se in eam civitatem voluit Ci. biti vpisan v imenik meščanov one (mestne) občine, biti kot meščan sprejet v ono (mestno) občino, aliis in civitatibus adscriptum esse Ci., si qui foederatis civitatibus adscripti fuissent Lex. ap. Ci.
b) v imenik naselnikov (kolonov): si et ipsi adscribi coloni vellent L.; na vprašanje kam? z acc. krajevnih imen ali adv.: colonos Venusiam L., veterani (kot naselniki) Tarentum et Antium adscripti T., colonosque eo trecentos... adscripserunt L., quo... novos colonos adscribere possent L.
c) v imenik vojakov, med vojake, v vojaški službeni zapisek: urbanae militiae adscribi T. med mestne vojake; poseb. koga kot nadštevilnega vojaka vpisati (v vojaški imenik): ascriptivi dicti, quod olim ascribebantur inermes, armatis militibus qui succederent, si quis eorum deperisset Varr., iure iurando se constrinxit, ne quem ascriptum, id est vacantivum (službe prostega) haberet Lamp.

3. koga pismeno določiti (določati), postaviti (postavljati): tutor his (sc. mulieribus) Graecorum legibus adscribendus fuit Ci., alios (legatos) ascribi iubent Ph.; poseb. v oporoki pripis(ov)ati, pismeno oporočiti (oporočati) komu kaj in (s predikatnim acc.) postaviti (postavljati) koga za kaj: cuius filium faceret heredem, eum tutorem liberis non adscripsit Ci., alicui legatum (volilo) Plin. iun. ali sibi legatum ascr. Suet., Dig., ascr. aliquem alicui coheredem Suet.

4. pren.
a) določiti (določati), odkaz(ov)ati: ascriptus poenae dies Ph., habebit quisque, quantum ille dies primus ascripsit Sen. ph.
b) prište(va)ti čemu, šteti med kaj: tu vero ascribe me talem in numerum Ci., hunc ad tuum numerum libenter ascribito Ci. ep. prištevaj med svojce, ad hoc genus ascribamus etiam narrationes apologorum Ci.; s predikatnim acc.: eum tertium ad amicitiam Ci.; v pass. s predikatnim nom.: utinam ego tertius vobis amicus adscriberer Ci., unus A. Gabinius belli maritimi... Cn. Pompeio socius adscribitur Ci. se jemlje v poštev; z dat. (večinoma pesn. in poklas.): alicuius sententiam suae ascr. Ci., male sanos adscripsit Liber Satyris Faunisque poëtas H., illum ego... adscribi quietis ordinibus patiar deorum H., Scythas Asiae ascr. Cu., Peucinorum... et Fennorum nationes Germanis an Sarmatis adscribam dubito T., adscr. aliquem antiquis temporibus T., aliquem numinibus, ferulam arborum generi Plin., vitiis ascr. affectum Q.
c) pripis(ov)ati, prisvojiti (prisvajati) komu kaj: bonos exitus diis immortalibus Ci., alicui in-commodum Ci. ali damnum alicui Dig. imeti koga za vzrok nezgode, škode, hoc sibi exemplum Ph. nase obrniti, panaces... dis inventoribus adscriptum Plin., illi deo (Iovi) ales (aquila) adscribitur Plin.

aside¹ [əsáid] prislov
vstran; od strani, po strani; proč, stran
ameriško razen tega
gledališče tiho

to be aside from nič skupnega ne imeti s čim
aside from ne glede na, poleg, razen
to lay (ali put, set) aside odložiti, izločiti; prihraniti
putting aside ne glede na
to speak aside za sebe govoriti
to turn aside skreniti
to take s.o. aside odpeljati koga vstran
to set aside a verdict uničiti obsodbo