Franja

il-lēx¹ (in-lēx) -lēgis (in [priv.] + lēx) brez zakonov, ki se ne ravna po zakonih: Caecil.

illico [iliko] adverbe, familier takoj, nemudoma, brez odlašanja, po najhitrejši poti

imāginārius 3 (imāgō)

1. ki se nanaša na podobo: poznolat.

2. samo navidezen, dozdeven, samo v domišljiji bivajoč: Icti., Sen. Ph., Fl., fasces L. navidezna oblast, i. militia L., imaginariae militiae genus Suet. neka vrsta lažnih vojakov; adv. imāgināriē po domišljiji: Aug.

imago [iméigou] samostalnik (množina imagines)
zoologija žuželka po končani preobrazbi
psihologija slika, podoba iz otroških let

im Auftrag po naročilu

ȉmenom prisl. po imenu, imenoma: navoditi učesnike sastanka imenom

iménoma pril. imenom, po imenu, poimenice, poimence: opominjati imenoma; imenoma navajati prisotne

imenováti -ujem, imenoval-ala
1. imenovati, navesti, navoditi po imenu: obtoženec ni hotel nikogar imenovati
2. imenovati, postaviti, postavljati: imenovati koga za tajnika
3. nazvati: imenovati koga lažnika
4. imenovati dijaka pri šolski konferenci ocijeniti (-cen-) đaka slabom ocjenom (-cen-) pri školskoj konferenciji; kako se imenuješ
kako se zoveš

immediatism [imí:djətizəm] samostalnik
ameriško, zgodovina zahteva po takojšnji odpravi suženjstva

immeritamente avv. krivično; po krivici; neprimerno, nevredno

immeritatamente avv.

1. nezasluženo

2. brez krivde; po krivici

im-meritus (in-meritus) 3

1. act. (med.)
a) „ki ni zaslužil“, torej nedolžen, ki ni kriv: V., Pr., Lact., delicta maiorum inmeritus lues H., protegit haec sontes, immeritosque premit O.; pesn. inmeritam vestem scindere H.; z inf.: inmeritus mori H. ki ni zaslužil smrti.
b) poseb. abl. immeritō ne da bi zaslužil, nezasluženo, brez krivde, po nedolžnem: cur tu immerito meo me morti dedere optas? Pl.; od tod samo immerito: Ci., L., Cu., tudi immeritissimo Ter. popolnoma nezasluženo; pogosteje zanikano: nec (haud, non) immerito L., T., Lucan., Q., Sen. ph., Suet. popolnoma po pravici.

2. pass.: nezaslužen: Mart., Val. Fl., meriti atque immeriti triumphi L., laudes haud immeritae L. popolnoma zaslužena, immeritā … ope O.

imperātōrius 3, adv. -ē (imperātor)

1. po poveljniško, poveljnika vredno (dostojno), poveljniški, poveljnikov: virtutes imperatoriae Ci., i. ardor oculorum Ci. ali forma N. ali verba Q. zapovedujoči, zapovedovalen, dignitas i. Ci., ius i. Ci., i. partes C. vloga, mesto … , imperatoriae laudes Ci. vojskovodjeva slava, nomen i. Ci. naslov (naziv) „imperator“, haud imperatorium est T. ne pristoji imperatorju, navis imp. Plin. poveljniška, admiralska.

2. (v cesarski dobi): cesarski, cesarjev: Suet., decus i., i. uxor T.

Impfschutz, der, Medizin varstvo po cepljenju

implicitamente avv. implicitno; po sebi razumljivo

implicitement [-sitmɑ̃] adverbe vključeno, všteto; po smislu

implicito agg.

1. impliciten; sam po sebi razumjiv

2. jezik impliciten:
proposizione implicita implicitni stavek

3. mat. impliciten

imporcare v. tr. (pres. impōrco) agr. obdelovati po ozarah

in-and-in [ínəndín] prislov & pridevnik
sokrven, po krvi soroden, vedno v istem rodu

in-and-in breeding istorodna plemenitev

in-artificiālis -e neumetelen, ne po pravilih umet(el)nosti: probatio Q. (kot ret. t. t. za gr. ἄτεχνος); od tod adv. inartificiāliter ne po pravilih umet(el)nosti, neumetelno, neumetniško: qua in re alius se inartificialiter, alius artificialiter gerat Q.