Franja

imenováti -ujem, imenoval-ala
1. imenovati, navesti, navoditi po imenu: obtoženec ni hotel nikogar imenovati
2. imenovati, postaviti, postavljati: imenovati koga za tajnika
3. nazvati: imenovati koga lažnika
4. imenovati dijaka pri šolski konferenci ocijeniti (-cen-) đaka slabom ocjenom (-cen-) pri školskoj konferenciji; kako se imenuješ
kako se zoveš

immediatism [imí:djətizəm] samostalnik
ameriško, zgodovina zahteva po takojšnji odpravi suženjstva

immeritamente avv. krivično; po krivici; neprimerno, nevredno

immeritatamente avv.

1. nezasluženo

2. brez krivde; po krivici

im-meritus (in-meritus) 3

1. act. (med.)
a) „ki ni zaslužil“, torej nedolžen, ki ni kriv: V., Pr., Lact., delicta maiorum inmeritus lues H., protegit haec sontes, immeritosque premit O.; pesn. inmeritam vestem scindere H.; z inf.: inmeritus mori H. ki ni zaslužil smrti.
b) poseb. abl. immeritō ne da bi zaslužil, nezasluženo, brez krivde, po nedolžnem: cur tu immerito meo me morti dedere optas? Pl.; od tod samo immerito: Ci., L., Cu., tudi immeritissimo Ter. popolnoma nezasluženo; pogosteje zanikano: nec (haud, non) immerito L., T., Lucan., Q., Sen. ph., Suet. popolnoma po pravici.

2. pass.: nezaslužen: Mart., Val. Fl., meriti atque immeriti triumphi L., laudes haud immeritae L. popolnoma zaslužena, immeritā … ope O.

imperātōrius 3, adv. -ē (imperātor)

1. po poveljniško, poveljnika vredno (dostojno), poveljniški, poveljnikov: virtutes imperatoriae Ci., i. ardor oculorum Ci. ali forma N. ali verba Q. zapovedujoči, zapovedovalen, dignitas i. Ci., ius i. Ci., i. partes C. vloga, mesto … , imperatoriae laudes Ci. vojskovodjeva slava, nomen i. Ci. naslov (naziv) „imperator“, haud imperatorium est T. ne pristoji imperatorju, navis imp. Plin. poveljniška, admiralska.

2. (v cesarski dobi): cesarski, cesarjev: Suet., decus i., i. uxor T.

Impfschutz, der, Medizin varstvo po cepljenju

implicitamente avv. implicitno; po sebi razumljivo

implicitement [-sitmɑ̃] adverbe vključeno, všteto; po smislu

implicito agg.

1. impliciten; sam po sebi razumjiv

2. jezik impliciten:
proposizione implicita implicitni stavek

3. mat. impliciten

imporcare v. tr. (pres. impōrco) agr. obdelovati po ozarah

in-and-in [ínəndín] prislov & pridevnik
sokrven, po krvi soroden, vedno v istem rodu

in-and-in breeding istorodna plemenitev

in-artificiālis -e neumetelen, ne po pravilih umet(el)nosti: probatio Q. (kot ret. t. t. za gr. ἄτεχνος); od tod adv. inartificiāliter ne po pravilih umet(el)nosti, neumetelno, neumetniško: qua in re alius se inartificialiter, alius artificialiter gerat Q.

inchmeal [ínčmi:l] prislov
ped za pedjo, po malem, polagoma

in-compositus 3, adv. -ē

1. nesestavljen, enostaven, enote(re)n: Ambr.

2. ne lepo in prav sestavljen in urejen, neurejen, nereden, nepravilen, ki ni (se ne vrši) po pravilu ali redu, neumerjen, neroden: Val. Max., Plin. iun., incompositi motūs V. neumetelno gibanje (pri plesu); od tod: inordinatum et incompositum agmen L. neurejena in ne tesno strnjena četa, i. hostes L. brez reda (neurejeno) korakajoč, hostis incomposite veniens L., incomposite fugere Cu. v zmedenem begu; o borilcu: armis incompositus T. (Dial.) ne pravilno držeč; o slogu: Q., Aug., i. versus L.; prim. enalaga: incomposito pede currunt versus Lucili H. tečejo s spotikajočo se nogo = nepravilno, negladko; podobno: horride et incomposite efferre (v govoru) Q. nerodno; o značaju: insipientes, incompositi Vulg. razbrzdani.

in-cursō -āre -āvī -ātum (frequ. k incurrere)

1. (slučajno) zaleteti (zaletavati) se, zadevati se: delphines altis incursant ramis O., (Cyclops) luminis orbus incursat rupibus O.; metaf.: i. oculis Q. v oči priti, srečati, cui nullus alius color incursaverit Plin. z nobeno drugo barvo zmešan.

2. (kot voj. t. t.: nalašč) zaganjati (zaletavati) se, naskakovati, napadati: iuventus in agmen hostium incursavit L.; tudi trans.: Pl., Amm., nutantem aciem equitatus incursat T., agmen incursatum (vznemirjeno) ab equitibus hostium L.; pren.: i. in amicos atque inimicos Corn. sovražno ravnati z … , incursabit in te dolor Ci. te bo popadla, bo prešla nate; abs.: quodsi febris incursat Cels. če pritisne; occ. vdirati (vdreti) na kako ozemlje, bojevati se po … : Volsinienses agros Romanorum incursavere L., agrum suum ab accolis Gallis incursari L.

indagar [g/gu] raziskovati, preiskovati, zasledovati, vprašati po (za)

indebitamente avv. nezasluženo; po krivici, krivično; nezakonito

in-dēbitus 3 (in [priv.], dēbēre) nezaslužen, ne pripadajoč po pravici, nepristoječ: praemia O., regna V.; adv. indēbitē protipravno, nepristojno, ne tako kakor pristoji, ne iz dolžnosti, nezasluženo: Paul., Eccl.; v enakem pomenu tudi indēbitō: Icti.; subst. indēbitum -ī, n nezasluženo, nepripadajoče: Icti.

indegnamente avv.

1. nezasluženo, po krivem

2. sramotno, vredno graje