Franja

dovoz samostalnik
1. (dostopna pot) ▸ bekötőút, felhajtóút, megközelítő útPri hiši številka 4 je vključila smerni kazalec in pričela zavijati levo na makadamski dovoz. ▸ A 4-es számú háznál bekapcsolta az irányjelzőt és elkezdett balra kanyarodni egy kavicsos bekötőútra.Protestom so se priključili tudi tovornjakarji, ki so danes zjutraj blokirali dovoze do več skladišč z gorivi. ▸ A tüntetésekhez csatlakoztak a kamionsofőrök is, akik ma reggel lezárták a bekötőutakat több üzemanyagraktárhoz.Vhod v skupno urgentno službo treh istrskih občin bo s strani, kjer je tudi dovoz za reševalna vozila. ▸ A három isztriai település közös sürgősségi osztályának bejárata azon az oldalon lesz, ahol a mentőautók számára is van felhajtó.Dejal je še, da je prometna inšpekcija zagrozila, da bo zaprla vse dovoze do dvorane. ▸ Elmondta, hogy a forgalmi felügyelőség azzal fenyegetett, hogy a csarnokokhoz vezető összes felhajtóutat bezárja.
Dvorišče je bilo že očiščeno, prav tako dovoz do hiše, celo vhod do vrat. ▸ Az udvart már kitakarították, ahogy a házhoz vezető felhajtót is, egészen a bejáratig.
Avta nima kje parkirati, ker ni dovoza v garaže, mestno pa je kar naprej prenapolnjeno s pločevino. ▸ Nincs hol leparkolni az autót, mert a garázsokhoz nincs feljáró, a városközpont pedig folyamatosan tele van járgányokkal.

2. (dostava ali prihod z vozilom) ▸ behajtás, felhajtás, szállítás

dovzéten sensitive (za to); susceptible, (za to); impressionable, impressible

dovzéten za lepoto sensitive to beauty
dovzéten za mraz sensitive to cold
dovzéten za laskanje susceptible to flattery
on ni dovzéten za laskanje he is above flattery

dozdevati se (dozdeva se) scheinen; komu: (jemandem) scheinen (dozdeva se mi mir scheint)
dozdeva se, da (ni tako) es scheint nicht so zu sein; (jemandem) vorkommen (dozdeva se mi čudno/znano es kommt mir seltsam/bekannt vor; dozdeva se mi, kakor da lebdim/bi lebdel es kommt mir vor, als ob ich schwebte)

doživéti

doživéti kaj to have been through something, to live through; to experience; to live to see
bo doživel 100 let? will he live to be 100 years old?
on tega ni doživel he did not live to see it
knjiga je doživela 6 izdaj the book has reached its sixth edition
doživéti nezgodo to meet with an accident
marsikaj doživéti to go through many experiences
še hujše stvari sem doživel I have been through worse

doživéti (-ím) | dožívljati (-am) perf., imperf.

1. provare, sperimentare, vivere;
tega ni mogoče opisati, treba je doživeti è qualcosa che non si può descrivere ma che bisogna provare

2. (s čustvi dojeti) sentire

3. (živeti do določene dobe) giungere a, raggiungere:
doživeti visoko starost giungere a veneranda età

4. subire, avere, esser accolto:
doživeti dobro kritiko essere accolto con favore dalla critica, avere una buona critica
doživeti polom fallire, fare fiasco, subire una disfatta
doživeti več izdaj avere varie edizioni
doživeti čast, sramoto essere onorato, disonorato

5. morire

drȁča ž
1. trnje: iz -e ruža se rađa brez truda ni uspeha
2. bot. bodčec, Paliurus aculeatus
3. dračje: zemljište pokriveno -om
4. srt, ribja koščica: nekoja je riba puna drača

droit [drwa] masculin pravo; pravica, upravičenost; pristojbina, dajatev, (indirekten) davek, carina

à bon droit po pravici, upravičeno
à qui de droit upravičencu; pristojnemu
à tort ou à droit prav, ali ne prav, tako ali tako
à tort et à droit na vsak način, vseeno kako
de (plein) droit s polno pravico
de quel droit s kakšno pravico
en droit po pravu, pravno
par droit et raison z vso pravico
par voie de droit po pravni poti
tous droits réservés vse pravice pridržane
droits acquis pridobljene pravice
droit administratif upravno pravo
droit d'aînesse, de primogéniture pravica prvorojenstva
droit d'asile pravica do azila
droits pluriel d'auteur vsota, ki jo založnik plača avtorju knjige; avtorski honorar
droit cambial menično pravo
droit canon(ique) kánonsko pravo
droit de cité domovinska pravica
droit civil civilno pravo
des droits civiques državljanske pravice
droit commercial trgovinsko pravo
droit commun obče pravo
droit constitutionnel, public ustavno, javno pravo
droit coutumier običajno pravo
droit criminel, pénal kazensko pravo
droit domestique, de famille družinsko pravo
droit d'édition založniško pravo
droit électoral volilna pravica
droit d'enregistrement vpisnina
droit d'entrée; droit de sortie vstopnina, vstopna, uvozna carina; izvozna carina
droit féodal fevdalno pravo
droit financier finančno pravo
droit fiscal davčno pravo, davčni zakoni
droit foncier zemljiško pravo
droit du plus fort pravica močnejšega, pravica pesti
droit de gage zastavno pravo
droit des gens, international (public) mednarodno pravo
droit de grâce pravica do pomilostitve
droit de greffe (juridique) pisarniška pristojbina
droit de grève pravica do stavke
droit de la guerre vojno pravo
droits pluriel de l'homme človekove pravice
droits pluriel d'inscription vpisnina
droit de l'instance pravdne pristojbine
droit maritime pomorsko pravo
droit minoritaire manjšinjsko pravo
droit de naturalité pravica do naturalizacije
droit notariat notarske pristojbine
droit d'octroi mitnina
droit ouvrier delovno pravo
droit de plainte pravica do pritožbe
droits pluriel de port pristaniške pristojbine
droit de préavis pravica do odpovedi
droit privé zasebno pravo
droit protecteur zaščitna carina
droit public javno pravo
droit de recours pravica do priziva, do pritožbe
droit de reproduction pravica do ponatisa
droit romain rimsko pravo
droit successif successoral, de succession nasledstveno pravo
droits pluriel successifs podedovane pravice
droit de timbre kolekovina
droit de trouvaille pravica do najdenine, najdenina
droits pluriel universitaires študijske pristojbine
droit de veto pravica veta
droit de vote glasovalna, volilna pravica
ayant droit masculin upravičenec
avant faire droit pred definitivno sodbo
docteur masculin, étudiant masculin en droit doktor, študent prava
faculté féminin de droit pravna fakulteta
professeur masculin de droit profesor prava
aller sur les droits de quelqu'un poseči v pravice kake osebe
avoir droit à quelque chose imeti pravico do česa
avoir le droit de biti upravičen za kaj, imeti pravico do
avoir des droits sur quelque chose zahtevati, lastiti si kaj
conférer le droit à quelqu'un da(ja)ti komu pravico
être dans son droit imeti pravico, imeti prav
être en droit de biti upravičen do, za
être fondé en droit biti pravnoveljaven
faire son droit študirati pravo
faire valoir ses droits sur quelque chose uveljaviti svoje pravice do
faire droit à une demande ugoditi prošnji
priver quelqu'un de ses droits odvzeti komu njegove pravice
revendiquer son droit zahtevati svojo pravico
user d'un droit uporabiti pravico
c'est le droit du jeu to je (tukaj) v navadi, običaj
cela va de droit to je čisto prav
la force prime le droit sila je močnejša kot pravica
où il n'y a pas de quoi, le roi perd son droit kjer ničesar ni, pride še cesar ob svojo pravico

drsalni slog stalna zveza
šport (o teku na smučeh) ▸ korcsolyázó stílus [sífutás] ▸ skate stílus
Smuči za drsalni slog so se nato vse bolj razvijale, v klasičnem slogu pa se ni zgodilo veliko. ▸ A korcsolyázó stílusú síléceket továbbfejlesztették, de a klasszikus stílusban nem sok minden történt.

drug¹ [drʌg] samostalnik
droga, zdravilo, strup, mamilo, surovina za zdravila; blago, ki ne gre v denar

drug addict (ali taker, fiend) narkoman
drug addiction narkomanija
a drug in the market blago, ki ne gre v denar, po katerem ni povpraševanja

drúg (-a -o)

A) adj.

1. altro:
druge izbire ni non c'è altra scelta
zaenkrat nimam drugega dela per ora non ho altro da fare

2. (ki se po lastnosti razlikuje od določenega) altro, diverso:
poizkusiti na drug način provare in un altro modo

3. (ki v kaki skupini obstaja poleg navadnega in se od tega razlikuje) altro:
šole in drugi vzgojni zavodi le scuole e gli altri istituti educativi

4. pog. (tuj) altro, estraneo:
na starost je moral živeti pri drugih ljudeh da vecchio dovette vivere con estranei
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne razumeti drugega jezika kot palice intendere soltanto l'argomento della forza
pog. biti v drugem stanju essere incinta, in stato interessante
zapihal je drug veter sono cambiate le circostanze
z drugimi besedami in altre parole
biti drugih misli cambiare idea
pog. pren. to je pa druga pesem (questo) è un altro paio di maniche
PREGOVORI:
drugi kraji, druge navade paese che vai usanze che trovi

B) drúgi (-a -o) m, f, n

1. altro:
mi se strinjamo, drugi pa niso zadovoljni noi siamo d'accordo, gli altri invece non sono contenti
želite še kaj drugega? desidera altro?
(pri naštevanju) nudimo hrano, stanovanje in drugo si offre vitto, alloggio ecc.

2. (z nikalnico poudarja omejenost na navedeno) altro:
drugega ne zna kakor veseljačiti non sa far altro che gozzovigliare

3. (izraža medsebojno razmerje) uno... altro:
bojita se drug drugega hanno paura l'uno dell'altro
odhajajo drug za drugim se ne vanno uno dopo l'altro
pejor. drug drugega sta vredna uno è peggio dell'altro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
če ste manjkali zaradi bolezni, je pa druga se è stato assente perché malato è un'altra cosa
pog. fanta ni drugega kot tolšča il ragazzo è proprio un ciccione
ni za drugo, kakor da čepi doma è buono soltanto a starsene tappato in casa
reči med drugim dire fra l'altro
PREGOVORI:
kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade chi scava la fossa agli altri ci casca dentro egli stesso

drug|a ženski spol (-e) anders; etwas anderes; andere Töne
druga je/ čisto druga pa je es ist etwas (ganz) anderes, es ist anders
ni druge es geht nicht anders

drugáče otherwise; in another (ali different) way (ali manner); differently (od from)

takó ali drugáče somehow; one way or other
drugáče (v drugih ozirih) in other respects; (sicer) else
to je čisto drugáče it is quite difrerent, pogovorno it's not at all like that
v mojem primeru je (ravno) drugáče in my case the boot is on the other foot
čisto drugáče (ravno nasprotno) just the other way, just the other way round
če ni drugáče možno if there is no other way
na to gledam čisto drugáče I look upon it in quite a different light
drugáče misliti to differ in opinion
sedaj drugáče misliti to have second thoughts
drugáče postopati, ravnati kot sicer (običajno) to act differently than usual
ne morem drugáče, kot da se smejem I can't help laughing
stôri to takoj, drugáče (sicer) ti bo žal do it at once, or you'll regret it (ali you'll be sorry)

drugód adv.

1. (drugje) altrove:
misli so mu drugod i suoi pensieri sono altrove

2. altrove, in altro luogo:
on ni od tod, je od drugod lui non è di qui, è di un altro luogo

družbeno omrežje stalna zveza
(spletna aplikacija) ▸ közösségi hálózat, közösségi háló
Na družbenih omrežjih se prah okrog spornega žreba zlepa ni polegel. ▸ A közösségi hálózatokon nem csillapodott egykönnyen a botrányos sorsolás miatti felháborodás.
Sopomenke: družabno omrežje

držati se na distanci frazem
(izogibati se tesnejšim stikom) ▸ távolságtartóan viselkedik
Nikoli ni bil odvisen od drugih in vedno se je držal na distanci. ▸ Sohasem függött másoktól, és mindig távolságtartóan viselkedett.

dubitātiō -ōnis, f (dubitāre)

1. dvom, dvomba, negotovost: res habet dubitationem Ci. zadeva je dvomljiva, sine dubitatione Vell., Col. brez dvoma, nedvomno, sine ulla dubitatione Ci. idr. ali sine cuiusquam dubitatione Ci. brez slehernega dvoma, prav gotovo; s subjektnim gen.: d. omnium Ci.; z objektnim gen. (o čem): Q., d. iuris Ci., d. adventūs legionum C.; nam. tega gen. z de: illa Socratica d. de omnibus rebus Ci.; z odvisnim vprašanjem: Q., imperandi declinatio sintne, habet dubitationem Varr. je dvomno, si quando d. accidit, quale sit id, de quo consideretur Ci.; z zanikanim stavkom s quin: cum … hic locus nihil habeat dubitationis, quin (da) homines plurimum hominibus et prosint et obsint Ci., nisi forte tanta ubertas … dubitationem adfert, quin hominibus solis ea natura donaverit Ci., nulla d. est (fuit), quin … Ci., L.; z ACI: legem esse … extra dubitationem est Q. o tem ni najmanjšega dvoma; occ. dvom(ba) kot govorna podoba (διαπόρησις), kadar se govornik pretvarja, da mu kljub pomembnosti njegove zadeve zmanjkuje besed in ne ve, kje naj začne: Corn (kot zgled prim. Ci. Pro Roscio Amer. 11, 30 in De orat. III, 56, 214).

2. pomislek, pomišljanje, neodločnost, negotovost, obotavljanje, oklevanje, omahovanje: sine dubitatione Ci. idr. brez pomisleka, sine ulla dubitatione Ci. brez slehernega pomisleka, prav odločno, nulla interposita dubitatione C. brez pomisleka, ne da bi še kaj pomišljal; s subjektnim gen.: inter dubitationem et moras senatūs S.; z objektnim gen.: d. crucis Ci. zastran križanja, d. damnationis Ci., belli Ci.; tudi: d. in iudicando Ci.; v pl.: angunt me dubitationes tuae Ci. ep. tvoji pomisleki.

dubius 3, adv. -ē

1. act. dvomeč, dvomljiv, ne vedoč, negotov: Pl., Lucr. idr., quae res est, quae cuiusquam animum in hac causa dubium facere possit? Ci., spemque metumque inter dubii, seu … , sive … V., retro dubius vestigia Turnus refert V., equites procul visi ab dubiis, quinam essent L., haud dubius, quin vera deferrentur a Graecis Cu., haud dubie L. ali nec dubie O., Iuv. brez pomisleka; z gen. (oz. loc. = v čem): d. animi V., mentis O., sententiae L.; z objektnim gen.: salutis, vitae O. obupavajoč nad … , d. fati Lucan. ne poznavajoč, viae ali portūs ac praesidii Sen. ph. negotov zastran … , consilii Iust. ne vedoč, kaj bi sklenil; z ACI: haud dubius facilem … victoriam fore L.; occ. omahujoč, neodločen (-čna -čno): dubii confirmantur C., hostibus dubiis instare S., dubio atque haesitante Iugurtha S., dubius, an transiret L., dubius, unde rumperet silentium H., dubius sum, quid faciam H., quid faciat, dubium, … haud patitur diu dubitare O., dubius animi (loc.) Cu., confessus dubie dubieque negans O.; pren. (o stvareh) majav: arcus Val. Fl., cuspis Sil.

2. pass. dvomen, dvomljiv, neodločen (-čena -čeno), nerazločen, nedognan; (o stvareh), poseb. o abstr.: genus causae, servitus, salus Ci., causa aperta minimeque dubia Ci., haec omnia dubia esse et incerta Ci., d. victoria C., S., laus, praeda S., res secernere apertas ab dubiis Lucr., dubio Marte V., dubio pugnae eventu Cu., d. caelum V. oblačno (prim.: dubius et quasi languidus dies Vell.), d. aurae V., negotove, dubiae crepuscula lucis O. = adhuc dubius dies Plin. iun. = adhuc dubia lux Lact. svit, nox O. somrak, lanugo O. še nerazločen (ali še puh ali že brada), cena Ter. in po njem H., Aus. obilna (ko človek ne ve, kaj bi najprej jedel), sidera Iuv., ius Q., consilia T. neodločeno (negotovo) namerjanje; (redko o osebah) = nezanesljiv: socii L., auctor O.; pogosto litota: haud dubia mors V. gotova, ut haud dubius praetor esset L. nedvomno, sequitur annus haud dubiis consulibus L. katerega konzula sta določena, non dubie Ci. ep., Q. ali nec dubiō (adv. abl.) Ap. nedvomno, brez dvoma; occ. sumljiv, nevaren, neugoden: quae (loca) dubia visu videbantur S., mons erat ascensu dubius Pr., tempora d. (naspr. secunda) H., dubiis formidolosisque temporibus Ci., dubiae res (položaj) Pl., L., S., d. pinus O. ogrožena ladja, tako tudi: d. caput Val. Fl.; d. aeger O. nevarno oboleli. Neutr. sg.

1. adj. dubium dvomljivo, v zvezi z esse, skoraj praviloma v zvezah, kjer lahko stoji tudi glag. dubitare: quasi dubium sit aliquid Ci., haud dubio L. ker ni bilo dvomljivo; ut de earum (causarum) iure dubium esse non possit Ci., de re dubium est Q.; z odvisnim vprašanjem: Plin. iun., dubium est, uter nostrum sit inverecundior Ci., si esset dubium, petissent necne Ci., Ambiorix copias suas iudicione non conduxerit … an tempore exclusus, … dubium est C.; d. est, utrum ridere audientes an indignari debuerint Q.; pesn. in poklas. kot vrinjeni stavek: Suet., Iust., Fl., qui (latex) potus dubium (= de quo dubium est), sistat alatne sitim O., Erechtheus, iustitiā dubium validisne potentior armis O. o katerem se ne ve, ali … , codicilli, dubium ad quem scripti Q., extincto Maximo, dubium, an quaesita morte T.; v zanikanem stavku s quin: Ter., Q., Gell., non est dubium, quin … id possit notare Ci., nemini video dubium esse, quin … spoliarit Ci., dubiumne est ali cui dubium (= nemini dubium) est, quin … Ci.; z ut: an dubium est, ut dare posset imperium imperator, qui … Plin. iun.; neklas. z ACI: Pl., Ter., Plin. iun., Suet., nemini erat dubium, si adfuisset, illam Atheniensīs calamitatem accepturos non fuisse N., haud dubium erat expugnari … opera … potuisse L.

2. subst. dubium -iī, n
a) dvom(ba), dvojba: sine dubio Ter., Ci., Q. = procul dubio Lucr., L., Plin. brez dvoma, nedvomno, pro haud dubio habitum L. imelo se je za nedvomno, beneficium in dubium vocare Ci. ali in dubio ponere L. podvomiti o … , aliquid venit alicui in dubium Ci. ep. kdo začenja dvomiti o čem, summam pecuniae quantam aecum esset promitti, veniebat in dubium L. je postajalo dvomljivo, in dubio esse Ter., Lucr., Plin., Q. ali stare in dubio Lucan. dvomljiv biti.
b) nevarnost, pogubnost, brezizhodnost: nunc venio in dubium Ter., tua fama et gnatae vita in dubium veniet Ter., alicuius fortunas in dubium devocare C. ogroziti (ogrožati), bona, fortunae possessionesque omnium in dubium … revocabuntur Ci., libertas nostra in dubio est S. je ogrožena, in dubium futurum (= venturum) esse O., in dubio vitae lassa Corinna iacet O. na smrt bolna; v pl.: mens dubiis percussa labat Lucan.

duda ženski spol dvom, negotovost; pomislek

sin duda (alguna) brez dvoma, gotovo, zelo verjetno
abrigar dudas dvomiti
no cabe duda (que)... ni dvoma, da ...
¡qué duda cabe! o tem ni dvoma!
dejar (dar) lugar a dudas biti dvomljiv
estar en duda biti dvomljiv; dvomiti, omahovati
poner dudas dvomiti o
sacar de la duda odstraniti dvom
tengo por sin duda que ne dvomim, da ...
ser (estar) fuera de toda duda biti izven vsakega dvoma

dudar dvomiti; bili neodločen

lo dudo dvomim o tem
a no dudarlo nedvomno
dudo en hacer a. ne morem se odlučiti za kaj
no hay que dudar tu ni nobenega obotavljanja

dúh spirit, mind; soul; (um, razum) intellect, sense; (jezika, naroda) genius; (prikazen) ghost, spectre, phantom, apparition, shade, pogovorno spook; (pokojni) ghost, wraith

zli dúh evil genius, fiend, demon, devil; (škrat) (hob)goblin
dober dúh good genius (ali spirit); (genij) genius, master spirit
sveti dúh religija Holy Spirit
dúhu (prikazni) podoben ghostly; (vonj) smell, scent, odour; (zakona) spirit
brez dúha scentless, odourless
nemiren dúh restless mind
odsoten z dúhom absent-minded, abstracted
prisotnost dúha presence of mind
dúh časa spirit of the time
klicanje dúhov (spiritizem) spirit rapping
zli dúh (hudobec) the evil spirit, the evil one
odbijajoč dúh (vonj) offensive smell
ni ne dúha ne sluha o njem he disappeared without trace, nothing more has been heard of him
v dúhu bomo z vami we shall be with you in spirit
on je velik dúh (figurativno) he is a man of great genius
vino ima dúh po sodu the wine tastes of the cask
on ima slab dúh iz ust his breath smells
to olje ima neprijeten dúh this oil has an unpleasant smell
imeti dúh po čem to be redolent or something
to ima dúh po česnu it smells of garlic
klicati dúhá to summon a spirit, to raise a ghost
kloniti z dúhom to despair, to lose heart (ali courage), to be despondent
izganjati dúhá to lay a gost; (iz obsedenca) to exorcize
dúh se mu je omračil he became (mentally) deranged
omračitev dúha mental derangement
poglobiti se v dúh francoskega jezika to absorb the spirit of the French language
dúhovi so bili razburjeni (figurativno) feelings were running high