Franja

piano¹ [piǽnou] samostalnik (množina pianos)
glasba klavir

at the piano pri klavirju
on the piano na klavirju
cottage piano kratek klavir
grand piano koncertni klavir
upright piano pianino
piano accordion klavirska harmonika
piano recital klavirski solo koncert

piano prislov
glasba (značilnost skladbe) ▸ piano
Začel je imenitno, z divjim, polnim, napadalnim tonom, potem pa je igral bolj in bolj piano. ▸ Nagyszerűen, vad, telt és támadó hangvétellel kezdett, aztán egyre inkább pianóba ment át.

pietās -ātis, f (pius) čut dolžnosti

1. do božanstva = pobožnost: p. erga (in) deos Ci.

2. do staršev, sorodnikov, prijateljev, domovine itd. = ljubezen, vdanost, predanost, navezanost, nežnost, naklonjeno (ljubeče) mišljenje (vedenje, obnašanje), hvaležnost, dolžnost, patriotizem, pietéta: Ter., Plin. iun. idr., p., quae erga patriam aut parentes aut alios sanguine coniunctos officium conservare monet Ci., p. in patrem patriamque L., p. in amicum Cu.

3. occ.
a) pravičnost: Sil., at tibi pro scelere dii, si qua est caelo pietas, persolvant grates dignas V.
b) blagos(rčnos)t, milost, toplina, sočutje: Suet., Icti., vir pietate gravis V., figite me, si qua est pietas, in me omnia tela V. — Pooseb. Pietās -ātis, f Píetas, boginja otroške ljubezni z dvema svetiščema v Rimu (v 9. in 11. okraju): Ci., L., Val. Max.

pikírati

1. aeronavtika to dive

pikírati naravnost na cilj to dive straight at (ali on) an objective

2. (zbosti ipd.) to pique (koga someone), botanika to prick out

pinch¹ [pinč] samostalnik
uščip, ščipanje, stiskanje, pritisk; ščepec
figurativno stiska, muka, sila
sleng odvzem prostosti, aretacija
sleng tatvina

to give s.o. a pinch uščipniti koga
sleng a pinch of trohica česa
at (ali on, in) a pinch v sili
if it comes to the pinch če bo nujno
there's the pinch v tem grmu tiči zajec
the pinch of hunger huda lakota

pine² [páin] neprehodni glagol
hrepeneti, koprneti (after, for za)
hirati, mreti, veneti, medleti (away)
žalostiti se, gristi se (at zaradi)

pique² [pi:k] prehodni glagol
užaliti, razdražiti, zbadati; spodbadati, izzivati, zbuditi (radovednost)

to be piqued at biti jezen na
to pique o.s. on bahati se s čim, biti domišljav na kaj

pištóla pistol; firearm; handgun; automatic

brizgalna pištóla (za barvo itd.) spray gun
z naperjeno pištólo at pistol point, at the point of the pistol
strel iz pištóle pistol shot
ročaj pištóle pistol butt, butt of a pistol; (ta vrsta roča pri večjih puškah in orodjih) pistol grip
nastaviti komu pištólo na prsi to hold a pistol to someone's breast
streljati, ustreliti, ubiti koga s pištólo to shoot someone, to gun someone down
udariti koga s pištólo to pistol-whip someone
tok za pištólo holster
streljati s pištólo to shoot
otroška pištóla popgun

pitch³ [pič] samostalnik
met (žoge), lučaj (balinske krogle), metanje
navtika zibanje ladje; nagnjenost, strmec, strmina (strehe); višina, stopnja
glasba višina tona, uglašenost (glasbila)
figurativno (najvišja ali najnižja) točka, najvišja stopnja, vrh, vrhunec
britanska angleščina stojnica (uličnega prodajalca)
ekonomija ponudba blaga na tržišču
ameriško, sleng hvalisanje blaga, reklamni oglas
ameriško, sleng čenče, blebetanje
šport igrišče, (kriket) polje med vrati; razmak med luknjicami (na filmu), razmak med žlebiči (na gramofonski plošči)

absolute (perfect) pitch absolutni posluh
pitch of an arch višina oboka
pitch level višina tona, glasu
glasba above (below) pitch previsoko (prenizko)
to sing true to pitch uglašeno peti
to fly a high pitch visoko letati
to the highest pitch do skrajnosti
at the pitch of one's voice na ves glas
to queer s.o.'s pitch prekrižati komu načrte
ameriško, sleng I get the pitch razumem
sleng what's the pitch? kaj se godi?

pix, picis, f (prim. gr. πίσσα [iz *πικ-ῐα] smola, lit. pìkis smola; tudi stvnem. pëh in nem. Pech sta izpos. iz lat.) rastlinska, drevesna smola, poseb. raztopljena, tudi têr, katran, zemeljska smola, bitúmen (starejše déget, gen. degta) ali žgana smola: Col., V., Plin., Vulg., Aug. idr., postes inducere pice Pl., cupas taedā ac pice refertas C., p. fervefacta C., cupas sevo, pice, scandulis complere C., pix sulphure et taeda mixta S., pice linere aliquid L. (o)smoliti, aliquid pice ungere, saturare Vitr.; sužnjem so za kazen na kožo kapali vrelo smolo, včasih pa so jih premazali s smolo in nasmoljene zažgali: at pol te, si hic sapiat senex, pix atra agitet apud carnificem tuoque capiti inluceat Pl., verbera carnifices robur pix lammina taedae Lucr.; pl. = smolni kosi, smolne kepe, kepe smole: Idaeasque pices V., ut pices navium solverentur Aug.

place¹ [pléis] samostalnik
prostor, kraj, mesto
ekonomija kraj, sedež (podjetja itd.); dom, hiša, stanovanje, kraj bivanja, pokrajina
pogovorno lokal
navtika kraj, pristanišče (place of call pristanišče, kjer ladja pristane)
sedež, mesto pri mizi; služba, službeno mesto, položaj, dolžnost
matematika decimalno mesto; družbeni položaj, stan
figurativno vzrok, povod
šport tekmovalčevo mesto

place of amusement zabaviščni prostor, zabavišče
place of birth; ali one's native place rojstni kraj
place of employment delovno mesto
place of worship (božji) hram
of this place tukajšnji
in this place tukaj, na tem mestu
at his place pri njem doma
from place to place s kraja v kraj
in all places povsod
in place mestoma, tu pa tam
put yourself in my place postavi se v moj položaj
to find one's place znajti se na pravem mestu
this is not the place for to ni pravo mesto za
it is not my place to do this ni moja stvar to narediti
to put s o. in his place pokazati komu, kje mu je mesto
there is no place for doubt ni vzroka za dvom
to give place to odstopiti mesto, umakniti se komu
ameriško going places uspeti, ogledati si znamenitosti nekega kraja
in place na pravem mestu, primeren
in place of namesto
in the first place predvsem
in the last place nazadnje, končno
to keep s.o. in his place zaustaviti koga, paziti, da ne postane preveč domač
to know one's place vedeti, kje je komu mesto
out of place na nepravem mestu, neprimeren, brez službe
to take place goditi se, vršiti se
to take the place of; ali to take s.o.'s place zamenjati koga, nadomeščati koga
take your places sedite na svoja mesta
in the next place potem
there is no place like home preljubo doma, kdor ga ima

plačljív payable; to be paid

biti plačljív to fall due, to become due (ali to mature)
plačljív ob predložitvi payable on presentation (ali at sight)
vnaprej plačljív payable in advance
plačljív ob dostavi, izročítvi cash on delivery

plāga¹ -ae, f (plangere; indoev. kor. *plāq-, *plāg- udariti; prim. dor. πλαγά = at. πληγή udar(ec))

1. udar(ec), mah(ljaj), zamah, sunek: Ter., O., Suet. idr., plagarum crepitus Ci., plagis vulnerari N., plagis confectus concidit Ci., plagam ferre V. hoteti udariti (mahniti), dant (sc. turbini) animos plagae V. udarci oživljajo; o udaru atomov ob atome: Ci., Lucr.; meton. prizadejani udarec (zamah, sunek) = rana: Pl., Ter., Suet. idr., plagam accipere Ci., plagam imponere, infligere Ci. ali inferre Plin., foediores plagae L.

2. pren. udarec, nezgoda, nesreča, izguba, škoda ipd.: hac perculsus plagā non succubuit N., levior est plaga ab amico Ci. izguba, accepit res publica plagam Ci., plaga est iniecta petitioni tuae Ci., oratio gravem plagam facit Ci. močno gane, se močno dotakne, seže globoko v srce.

planíti

planíti na to fall upon, to leap on, to rush upon, to dash upon, to set upon, to pounce on (upon, at)
planíti noter to rush in
planíti na koga to rush at someone
planíti kvišku to rise impetuously
planíti na sovražnika to charge the enemy
planíti za čem to make a dash for something
planíti (navaliti) na vlak to pile into a train
kri ji je planila v obraz the blood rushed to her face

plantārium -iī, n (planta2) drevesnica, (drevesni) nasad: Vulg., Eccl., plantaria instituunt anniculasque (sc. palmas) transferunt et iterum bimas Plin. (prim. plantāris II. 1), ideo nucibus potius quam viveradicibus plantaria caedua implentur Plin., quaedam in plantario insita eodem die transferuntur Plin., at nunc etiam in plantariis ferunt, translatarumque altero anno decerpuntur bacae Plin., plantaria facito ab exoriente ad decimam lunam et a vicensima ad tricesimam Col.

plást geologija stratum, pl strata; (prahu itd.) layer

najnižja družbena plást the lowest stratum of society
izolacijska plást insulating layer, barrier layer
plást premoga layer of coal, coal seam
zračna plást stratum, atmospheric layer, layer of air
v več plásteh many-layered, multilayered
široke plásti ljudstva the public at large

plašíti to frighten, to intimidate; to scare; to startle; to awe; to put in fear; to make afraid; to alarm; (ptice itd.) to shoo away; to daunt; to strike fear into someone's heart; to terrify

plašíti se to be afraid, to be startled, to apprehend, to stand in fear (ali awe) of, (konj) to shy
plašíti se česa to shy at something; to dread something; to fear something

plaudō (plōdō) -ere, plausī (plōsī), plausum (plōsum)

I. trans. s ploskom udariti (udarjati), pleskniti (plesketati), ploskniti (ploskati), biti s čim kaj, kam, ob (na) kaj, po čem: pectora (sc. equorum) manu O., circumstant properi aurigae manibusque lacessunt pectora plausa cavis V., cervicem V. (po)trep(lj)ati, pedibus choreas V. topotaje rajati, plausis alis O. plesketaje (frfotaje) s perutmi (krili). —

II. intr.

1. s ploskom (ploskajoče, tleskajoče) udariti (udarjati), ploskniti (ploskati), pleskniti (plesk(et)áti), tleskniti (tleskati): sumptis quin candida pennis ipsa sibi plaudat crepitante ciconia rostro O. klopoče, garrula limoso prospexit ab elice perdix et plausit pennis O. je zaplesketala (plesknila), je udarila s krili, je zaprhutala, et alis plaudentem nigra figit sub nube columbam V., aversae inter se manus collisae non plaudunt Sen. ph., non Lybico molles plauduntur pectine telae Ps.-V. (Ciris).

2. occ. z rokami ploskati v pohvalo, aplavdirati, prirediti (prirejati) ovacije (v gledališču itd.): clare plaudere, clare plaudere manibus Pl., his in theatro plaudebatur Ci., manus in plaudendo consumere Ci., huic ita plausum est, uti Pompeio plaudi solebat Ci., qui Curioni stantes plauserant Ci., a stantibus plausum esse Suet., plaudere manu, percutere pede Ambr.; komediografi so svoje igre zaključevali s pozivom poslušalcem, naj ploskajo („plaudite!“), od tod: usque ad „plaudite“ venire Ci. do konca igre, donec cantor „vos plaudite“ dicat H.

3. metaf. (po)hvaliti, hvalo da(ja)ti (peti): te curaturum fumo ut combureretur plaudente totā provinciā Ci., versibus alicuius O., ineptiis meis T. (Dial.), ingeniis non ille favet plauditque sepultis H., diis hominibusque plaudentibus Ci., populus me sibilat, at mihi plaudo ipse domi (znamenje samovšečnosti) H., nec ipse tibi plaudis Plin. iun., Apollodoro plaudit imbrifer Nilus Mart.

4. (kot znamenje neodobravanja, nezadovoljstva) s ploskanjem ali cepetanjem (topotanjem, butanjem z nogo ob tla) ne odobravati, izražati nezadovoljstvo: in aliquem Min.

Opomba: Fut. po 2. konjugaciji plaudebit: Vulg.

play¹ [pléi] samostalnik
igra (na srečo, za stavo, za zabavo, športna), zabava, šala; igranje, kvartanje, poteza (pri šahu)
figurativno igra (besed, barv, valov, žarkov itd.)
gledališče gledališka igra, predstava
glasba igranje, predvajanje, glasbeno delo; spretno ravnanje s čim (običajno v sestavljenkah npr. swordplay)
delovanje, dejavnost, torišče
tehnično toleranca
figurativno svoboda gibanja
ameriško, sleng manever, (zvijačen) poskus za dosego česa
ameriško, sleng publiciteta, poznanost, propaganda

at the play v gledališču
to be at play igrati se
to bring (ali call, put) into play spraviti v pogon, izkoristiti
to come into play začeti delati, stopiti v akcijo
child's play otročarija, igračkanje
fair play pošteno ravnanje
foul play nepošteno ravnanje
in full play v polnem teku, v polnem pogonu
to give free play to one's fancy dati domišljiji prosto pot
to give the rope more play zrahljati vrv
as good as a play zelo zabavno in zanimivo
grandstand play razkazovanje
figurativno to hold in play zaposliti (koga s čim)
high play kvartanje za debel denar
in play še v igri (kvartanje), za šalo
it is your play ti imaš potezo (šah), ti igraš (karte)
out of play ne več v igri (kvartanje)
lively play of fantasy živahna domišljija
to make play imeti uspeh; utruditi preganjalce (pri lovu)
to make a play for potegovati se za naklonjenost
to make play with postavljati se, bahati se
that was pretty play to je bilo dobro (zaigrano)
a play on words besedna igra

pleased [pli:zd] pridevnik
zadovoljen (with s, z)
vesel (at česa)

as pleased as Punch židane volje