Franja

αὐτ-άρκης, αὔταρκες (αὐτός, ἀρκέω) ki sam sebi zadostuje, ki je sam s seboj zadovoljen, ki ne potrebuje tuje pomoči, samostalen, neodvisen, dovolj močan, πρός, εἴς τι; skromen, zmeren, z malim zadovoljen NT. – adv. αὐτάρκως; αὐταρκέστατα ζῆν prav zadovoljno živeti.

βίος, ὁ [Et. idevr. kor. g^wejē živeti; lat. vivo (v iz g^w.), vīta iz vīvita; slov. živ, život, prevoj: goj-iti, vz-gaj-ati; nem. er-quicken, Queck-silber, živo srebró; gršk. še ζῆν iz g^wjē, δίαιτα] 1. življenje, življenska doba, način življenja. 2. a) hrana, živež, imetek; βίον ποιεῖσθαι, ἔχειν ἀπό τινος živeti od česa, ὁ καθ' ἡμέραν βίος navadno, vsakdanje življenje; b) životopis.

βιώσιμος 2 (βιόω) 1. poet. sposoben za življenje, ozdravljiv. 2. ion. vreden življenja, znosen, οὐ βιώσιμόν ἐστί μοι ne morem ali ne maram živeti.

ἐθίζω (ἔθω) [Et.iz σϝέθω; refleks. deblo swe (gl. ἕ) in kor. dhe (gl. τίθημι): po svojem delati, živeti; navado imeti; lat. suesco, sodalis; nem. Sitte (got. sidus); pf. εἴωθα iz σε-σϝωθα; gršk. še ἦθος, ἠθεῖος. – Obl. fut. ἐθιῶ, aor. εἴθισα, pf. εἴθικα, pass. aor. εἰθίσθην, pf. εἴθισμαι, adi. verb. ἐθιστέον]. 1. act. navajam, privajam, priučujem τινά. 2. pass. navajam se, priučujem se, σύν τινι čemu; εἴθισμαι navajen sem; τὸ εἰθισμένον navada, šega NT.

συμ-φέρω [gl. φέρω; ion. aor. act. συνήνεικα, pass. συνηνείχθην; praes. opt. 3 pl. συμφεροίατο] I. act. 1. trans. a) nosim na kup, znašam, zbiram, donašam, prispevam, ἐς μέσον objavljam; b) nosim kaj skupno s kom, prenašam s kom vred πενίαν, stojim komu na strani, koristim, pomagam komu τινί, ἐς, πρός τι, τί v čem, acc. c. inf.; συμφέρων 3 koristen, primeren, prikladen, τὸ συμφέρον, τὰ συμφέροντα korist, dobiček, prid. 2. impers. συμφέρει a) koristi, prija, bolje je; b) pripeti se, zgodi se, slučaj nanese, primeri se, posreči se. 2. intr. a) sem primeren, prilegam se komu τινί; b) sodelujem s kom, ugajam, ustrezam komu, πάντα τινί v vsakem oziru; c) pritrjujem, vdajam se τοῖς κρείττοσιν. II. pass. 1. a) shajam se, prihajam skupaj, sestajam se ἔς τι, ἐς ταὐτό; v zvezi z γνώμῃ (γνώμαις): soglašam, pristajam na kaj, privoljujem, ujemam se, ωὑτὸς εἶναι kažem se kot povsem isti (v istem pomenu tudi brez subst.); b) spravim se, pomirim se s kom, hočem živeti s kom, pomagam τινί τι; εἰς ἐμαυτόν združujem v sebi; c) občujem, bivam s kom, trčim s kom skupaj; spoprimem se, borim se s kom πόλεμόνδε, μάχῃ τινί. 2. zgodim se, pripetim se, primerim se, zadene me (nesreča) κακῷ; impers. συμφέρεται zgodi se, pripeti se komu kaj τινί τι.

барин m (predrev.) gospod, graščak, zemljiški gospod;
жить барином gosposko, razkošno živeti;
сидеть барином sedeti prekrižanih rok, lenariti

барский gosposki;
жить на барскую ногу živeti kakor velik gospod

жизнь f življenje;
ж. бьёт ключом življenje kipi;
ни в ж. za nič na svetu; nikoli;
ж. не в ж. neznosno življenje;
не на ж., а на смерть па življenje in smrt;
даровать ж. pomilostiti;
отдать ж dati življenje;
прожигать ж. razvratno živeti;
влачить ж. životariti;
провести в ж. uresničiti, doseči;
на всю ж. za vedno;
я жизни не рад razočaran sem (nad življenjem); ogorčen sem

замкнутый vase zaprt, nedostopen, malobeseden, rezerviran;
вести з. образ жизни živeti sam zase, odmaknjeno

затворник m puščavnik; samotar;
жить затворником samotarsko živeti

квас m kisla pijača (na suhem kruhu kvašena voda);
перебиваться с хлеба на к. živeti v pomanjkanju

кроха f drobtina;
жить крохами skromno živeti

ладно dobro, lepo;
жить л. živeti v slogi;,

лишение n odvzem, izguba; pl. pomanjkanje;
л. наследства razdedinjenje;
терпеть лишения živeti v bedi, pomanjkanju

мыкать
м. горе pomanjkanje trpeti;
м. век (жизнь) živeti v pomanjkanju;

наедать, наесть

1. najedati, najesti; objedati, objesti;

2. pojesti;
блохи тело наели bolhe so telo opikale;
н. на себя na dolg živeti;

нараспашку odprt;
пальто н. odpet površnik;
души н. odkritosrčna duša;
жить н. razsipno živeti

неизвестность f negotovost;
жить в неизвестности živeti nepoznan, v ozadju

нога f noga;
без (задних) ног (lj.) biti silno utrujen;
н. за ногу идти (тащиться, плестись) iti zelo počasi;
быть на дружеской (короткой) ноге с кем biti prijatelj s kom, biti si na roke s kom;
левой ногой сделать narediti malomarno;
сидеть н. на ногу sedeti s prekrižanimi nogami;
броситься со всех ног ucvreti jo, steči;
давай бог ноги! bežimo!;
валяться в ногах kleče prositi;
одна н. здесь, а другая там zelo naglo steči;
ног под собой не слышать teči, kar noge, neso; biti silno utrujen; biti presrečen;
кланяться в ноги globoko se priklanjati;
вверх ногами narobe;
на широкую (большую) ногу razsipno (živeti);
идти в ногу držati isti korak;
сбиться с ноги zgubiti korak;
совсем с ног сбился komaj se držim na nogah;
без задних ног (vulg.) do smrti utrujen;
протянуть ноги umreti;
я к нему ни ногой ne prestopim več njegovega praga

ножка f nožica; noga (mizina);
н. циркуля šestilni krak;
по одёжке протягивать ножки živeti svojim dohodkom primerno