Franja

Zadetki iskanja

  • sléd (-í) f

    1. traccia, orma, impronta:
    iti po sledi seguire la traccia

    2. ekst. traccia

    3. pren. (zelo majhna količina) traccia, segno, velo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    za ubežnikom se je izgubila vsaka sled del fuggitivo si è perduta ogni traccia
    priti čemu na sled scoprire, smascherare qcs.
    biti komu na sledi essere sulle tracce di qcn.
  • slope1 [slóup] samostalnik
    nagnjenost, nagib, breg, pobočje, poševnost, strmina, padec, višinska razlika; poševen rov (v rudniku)
    vojska poševni položaj puške

    on the slope poševno
    in a gentle slope v blagi strmini
    the slope is less than 5 feet višinska razlika je manj kot 5 čevljev
    to carry one's rifle at the slope vojska nositi puško poševno na rami
    to climb a slope vzpenjati se po strmini, po bregu
    to give a slope to napraviti (nekaj) stnno, dati nagib (čemu)
  • sluice [slu:s]

    1. samostalnik
    (vodna) zatvornica, zapornica; zajeza, voda v zajezi; (stranski) kanal; umeten odtočni jarek
    množina žleb za izpiranje zlata
    pogovorno temeljito izpiranje

    2. prehodni glagol & neprehodni glagol
    izpustiti (vodo) iz rezervoarja skozi zatvornico; izsušiti (kaj); preplaviti, politi, poškropiti (kaj) z vodo
    pogovorno izprati, razliti se, planiti iz zajeze (o vodi)

    to sluice off preusmeriti, dati (čemu) drugo smer, obrniti (kaj)
  • slur1 [slə:] samostalnik
    nejasno, nerazločno izgovarjanje (besed, zlogov); nečitljivo pisanje; obrekovanje, zlobno podtikanje, blatenje; (sramotni) madež (na časti, na imenu)
    glasba povezovanje, vezaj

    to cast a slur upon s.th. delati sramoto čemu
    to put a slur upon s.o. obrekovati (oklevetati, očrniti) koga
    it is no slur upon his reputation to ne škoduje njegovemu ugledu
  • slúžiti to serve, to be in service; (rabiti se) to be used (kot as)

    slúžiti v vojski to serve in the army
    slúžiti svojo učno dobo to serve one's apprenticeship
    slúžiti si kruh to earn one's living
    sam si mora slúžiti kruh he has to earn his own living
    trdó si slúžiti kruh to work hard for a living
    slúžiti za zgled to serve as an example
    kje služite? where are you working?, who are you working for?
    to naj ti služi kot svarilo! let this be a warning to you!
    slúžiti svojemu namenu to serve one's purpose
    ta plašč mi dobro služi this coat wears well
    čemu služi to? what is the use of that?
    nihče ne more slúžiti dvema gospodarjema no one can serve two masters
  • slúžiti servir (komu a alg, kot de, za para)

    služiti kot izgovor servir de pretexto
    služiti namenu servir para un objeto
    služiti pri vojakih servir en filas
    služiti pri mornarici (letalstvu) servir en la marina (aviación)
    služiti vojsko hacer el servicio militar
    služiti si kruh ganar(se) la vida, ganar de comer, ganar para vivir, ganarse el pan
    Čemu služi to? ¿para qué sirve eso?; ¿a qué conduce eso?
  • smejáti se rire , popularno rigoler

    smejati čemu, komu rire de quelque chose, quelqu'un, se moquer de quelque chose, quelqu'un
    glasno, na vse grlo, na vsa usta se smejati rire aux éclats (ali à gorge déployée, à pleine gorge, à plein gosier)
    smejati komu v obraz rire au nez de quelqu'un
    v pest se smejati rire sous cape (ali dans sa barbe)
    smejati do solz rire aux larmes
    od srca smejati rire de bon cœur
    brez razloga (za prazen nič, pri vsaki priložnosti) se smejati rire sans sujet (pour un rien, à tout bout de champ)
    smejati v sanjah (o otroku), smejati brez razloga rire aux anges
    temu se ni smejati il n'y a pas là de quoi rire
    temu bi se krave smejale c'est tout simplement risible
    vsi se mu smejejo il est la risée de tous
    kdor se na petek smeje, bo v nedeljo jokal tel qui rit vendredi, dimanche pleurera
    kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje rira bien qui rira le dernier
  • smejáti se to laugh

    v pest smejáti se to laugh up one's sleeve
    od srcá smejáti se to laugh heartily
    temu se ni smejáti se it's nothing to laugh at
    smejáti se komu v brk to laugh someone in the face, figurativno to dare (ali to defy, to challenge) someone
    smejáti se kot nóri to laugh like anything
    smejáti se na ves glas to roar with laughter
    hrupno smejáti se to laugh like a horse, to guffaw
    pridušeno smejáti se to giggle, to snigger
    kislo smejáti se to laugh on the other side of one's face
    smejal sem se mu I laughed at him
    njemu se vsi smejejo he is everybody's laughingstock
    zlobno smejáti se to grin balefully, to give a baleful (ali malicious) grin
    kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje he laughs best who laughs last
    čemu se smeješ? what are you laughing at?
    smejáti se komu v obraz to laugh someone in the face
    posmehljivo smejáti se to sneer
    on se lahko smeje he can afford to laugh
  • smejáti se (sméjem se) imperf. refl.

    1. ridere:
    smejati se komu, čemu ridere di qcn., di qcs.
    smejati se šalam ridere delle barzellette
    smejati se do solz ridere fino alle lacrime, a crepapelle
    smejati se od sreče, od zadovoljstva ridere di gioia, dalla contentezza
    smejati se za prazen nič ridere a ogni stupidaggine
    veselo, zaničljivo, zlobno se smejati ridere allegramente, sdegnosamente, malignamente
    kislo, sladko se smejati ridere contrariati, di cuore
    zlobno, v pest se smejati ridere sotto i baffi di qcs.

    2. pren. ridere; sorridere:
    sonce se je smejalo zahajajoč za gorami il sole rideva calando dietro i monti
    prihodnost se ti prijazno smeji il futuro ti sorride
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. temu bi se še krave smejale fa ridere persino i polli
    pren. smejati se v brk sogghignare
    pren. smejati se komu v obraz ridere in faccia a qcn.
    smejati se kot cigan belemu kruhu ridere a squarciagola
    smejati se kot bi orehe stresal ridere sguaiatamente
    PREGOVORI:
    kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje; kdor se v petek smeje, se v nedeljo joka ride bene chi ride l'ultimo
  • smejáti se reír; reírse

    smejati se čemu, komu reírse de a/c, de alg
    glasno, na vse grlo smejati se reír a carcajadas
    skrivaj smejati se reír a socapa, reír para sus adentros, reírse a solas, reírse por lo bajo
    od srca smejati se reír a boca llena
    smejati se v solzah llorar de risa
    do solz smejati se reír llorando
    smejati se komu v obraz fam reírse en las barbas (ali en las narices) de alg
    moram se (temu) smejati me da risa
    nima se za kaj smejati tampoco él está sobre un lecho de rosas
    Vi se lahko smejete (ironično) puede usted reírse
    vsi so se smejali njegovim šalam todos reían (con) sus chistos
    kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje al freír será el reír, y al pagar será el llorar; quien ríe último, ríe mejor
  • sneer [sníə]

    1. samostalnik
    porogljiv (posmehljiv, prezirljiv) pogled ali opazka, posmeh(ovanje), roganje, smešenje; sarkazem, persiflaža

    2. neprehodni glagol
    rogati se, posmehovati se; porogljivo se smejati (at čemu)
    vihati nos (at nad)
    prehodni glagol
    porogljivo kaj reči; z roganjem (posmehovanjem) spraviti (koga) (into v neko stanje)
    zasmehovati

    to sneer a reply porogljivo odgovoriti
    they sneered him out of his resolve zaradi njihovega posmehovanja je opustil svoj naklep
    to sneer down zasramovati, zasmehovati
  • sollen

    1. morati, naj (er soll das tun mora storiti, naj stori); ich sollte moral bi; nicht sollen ne smeti (er soll nicht aufstehen ne sme vstati) ; in Geboten: [Du] du sollst nicht töten! Ne ubijaj!; er sollte nicht ne bi smel

    2. Wünsche, Fragen: naj (das soll genügen naj bo dovolj, hoch soll er leben naj živi; was soll bedeuten ... kaj naj pomeni, kaj na bi pomenilo); was soll das? čemu to? kaj naj bi s tem?; sollte (das sein Ernst sein)? in v resnici (s tem resno misli)?

    3.
    sollte: ich sollte nicht ni mi bilo dano, da bi (ich sollte ihn nie [wiedersehen] wieder sehen ni mi bilo dano, da bi ga še kdaj videl)

    4. baje (er soll krank sein baje je bolan)

    5. in Bedingungssätzen: če bi, če bi slučajno/morda, ko bi (sollte er kommen če bi prišel, če bi slučajno prišel, ko bi prišel)
  • soll-ers (s soobl. sōl-ers) -ertis, abl. -ī, pesn. tudi -e, adv. sollerter, sōlerter (sollus [stlat.] = totus in ars; naspr. in-ers) ves, zelo umételen (umetélen), (prav, zelo, ustvarjalno) spreten, zelo sposoben, praktičen, pripraven, ročen, privržen (čemu), (zelo) vešč (česa), iznajdljiv, razumen, pameten, izveden, izkušen, izurjen, vajen česa, vrl; v negativnem pomenu prekanjen, premeten, zvit, zvijačen, lokav: Afr. ap. Non., Ter., Lucr., Mel., Plin., Iust. idr., agricola N., quis patriam sollerte magis dilexit Ulixe? O., sollers ingenio T., in omni vel officio vel sermone sollers Ci., quo quisque est sollertior et ingeniosior Ci., Sulla … rudis antea et ignarus belli sollertissumus omnium in paucis tempestatibus factus est S., sollertissimus hostis Suet., futura sollerter patefaciens T., non illo iussos sollertius alter exprimit incessus vultumque O., sollertissime perspicere Ci.; pesn. z gen.: Musa lyrae sollers H. zelo vešča igranja na strune, sollers cunctandi Fabius Sil.; z inf.: sollers nunc hominem ponere, nunc deum H., sollers ornare Cypassis O., accendere sollers invidiam Sil.; poklas. z ad: ad inveniendum sollers Lact., ad faciendum sollertissimus (sc. deus) Lact., ad inferenda bella sollertissimus Amm.; metaf. o neživih subj.: provida sollersque natura Ci., genus quoddam acuminis, quod erat in reprehendendis verbis versatum et sollers Ci., animo sollerti rem novam excogitat L., pecudum custodia sollers V., sollers ingenium, natura, sollerti astu O., sollerti corde Cat., manu sollerti Tib., disciplinae sollertis (= bonae) Ap., insitiones, quibus nihil invenit agricultura sollertius Ci., fundum conferat sollertissimum uti habeat Ca. kar najrodovitnejše, ratio res ad vitam necessarias sollerter consecuta est Ci., haec simulata sollertius Ci.
  • sollertia (sōlertia) -ae, f (sollers, sōlers) umetelnost, spretnost, sposobnost, praktičnost, pripravnost, ročnost, privrženost čemu, veščost, veščina, iznajdljivost, razumnost, pametnost, izvedenost, izvedenstvo, izkušenost, izurjenost, vajenost, v negativnem pomenu prekanjenost, premetenost, zvitost, zvijačnost, lokavost, hudomušnost, navihanost, čut za prefinjenost: Lucan., Cl. idr., data est sollertia araneolis Ci., nulla ars imitari sollertiam naturae potest Ci., mirari se non modo diligentiam, sed etiam sollertiam eius Ci., est summae genus (sc. Gallorum) sollertiae C. največje spretnosti (iznajdljivosti) = zelo spreten (iznajdljiv), multum, ut inter Germanos, rationis ac sollertiae T., ingenii sollertia S., mentis Plin., ingenia maximae sollertiae Gell.; v pl.: egregiis ingeniorum sollertiis Vitr.; z objektnim gen.: veri Ci. izsledovanje (iskanje, odkrivanje) resnice, cogitandi, iudicandi Ci., venandi Sen. rh., consiliorum Vitr., belli Sil., machinarum ad capienda oppida repertarum Gell.; z ad: acumen eius et sollertia ad aedificia paranda Vitr.; konkr.: fugienda est talis sollertia Ci. ali placuit sollertia tempore etiam iuta T. zviti naklep, zvijačni (ostroumni) umetni preobrat, quae tua formosa cepit sollertia Tib. zvijača, prevara, lest.
  • sollicitō -āre -āvī -ātum (sollicitus)

    1. močno (silno) premakniti (premikati), (za)gibati, vzbuditi (vzbujati), stres(a)ti, pretres(a)ti, potres(a)ti, (za)majati, omajati, razmajati (razmajavati, razmajevati), razri(va)ti, stres(a)ti, potres(a)ti, pretres(a)ti (večinoma le pesn.): (sc. mundum) sollicitare suis … ex sedibus Lucr., corpora sollicitata trepidant Lucr., sollicitare Manes totumque orbem O., stamina docto pollice O. ubirati strune, sollicitant alii remis freta V., rudibus remis sollicitavit aquas Cl., sollicitanda tellus V. ali ferro sollicitare humum Tib. (raz)orati, nequiquam spicula dextra sollicitat V., ne salebris sollicitentur apes Col.; v obscenem pomenu: inguina Petr., Mart., mentulam Mart. Klas. le

    2. metaf.
    a) (z)ganiti, sprožiti (sprožati) delovanje (dejavnost, aktivnost), narediti (delati) koga dejavnega (aktivnega), spraviti (spravljati) koga v dejavnost, aktivirati: myropolas omnes Pl. kupujoč nadlegovati vse dišavarje, kupovaje tiščati v vse dišavarje, arcu sollicitare feras O. goniti, poditi, loviti, pojati.
    b) bolezensko oz. kako bolezen pretres(a)ti, (raz)dražiti, sprožiti (sprožati), vzbuditi (vzbujati), (vz)dražiti, stimulirati, lotiti (lotevati) se česa, prevze(ma)ti, (o)slabiti: alvum purgatione Cels., stomachum vomitu Cels., nulla varietate sollicitandus aeger est Cels., mala copia … aegrum sollicitat stomachum H. obtežuje želodec, tišči v želodcu.
    c) močno (silno) pretres(a)ti, (o)majati, razmajati (razmajavati, razmajevati), v nered spraviti (spravljati), (z)motiti: sollicitare quietae civitatis statum L., ne pacem sollicitarent L.
    d) vznemiriti (vznemirjati) koga, kaj, navda(ja)ti koga z nemirom (skrbjo, žalostjo, bolečino), prizade(va)ti komu skrb (zaskrbljenost, žalost, bolečino, težave ipd.), (u)žalostiti koga, povzročiti (povzročati) komu žalost (skrb), spraviti (spravljati) koga v žalost (skrb), nakopa(va)ti komu žalost (skrb), mučiti, trapiti, težiti, bremeniti, obremenjevati koga, skrbeti koga kaj: si quis dotatam uxorem habet, neminem sollicitat sopor Pl., quid te aliud sollicitat? Ter., libido et ignavia semper animum excruciant et semper sollicitant Ci., multa me sollicitant anguntque Ci., anxitudo semper ipsa se sollicitans Ci., aerumnā sollicitari Ci., haec cura me sollicitat Ci., ea cura quietos (sc. deos) sollicitat V., periculum sollicitabat (sc. mentes) L., me nullo sollicitante metu O., magnum bello sollicitare Iovem O., Helene non pluribus esset sollicitata procis O. mučena, (z)begana, trapljena, cor sollicitant facta nefanda meum Tib.
    e) (raz)jeziti, (raz)dražiti (razdraževati), (raz)srditi: Iuppiter sollicitatus prava religione L., sollicitatque feros … hostes Lucan.
    f) α) v negativnem pomenu vznemiriti (vznemirjati), razburiti (razburjati), vnesti (vnašati) nemir (razburjenje) kam, med koga, (raz)dražiti, razvne(ma)ti, (za)mikati koga kaj, (na)ščuvati, podščuvati, dvigniti (dvigati), sprožiti (sprožati) upor (vstajo), (za)netiti upor (vstajo) (starejše pobuniti, vzbuniti), (raz)burkati, zvestobo koga omajati, drástiti, vabiti, privabiti (privabljati), (z)mamiti, primamiti (primamljati), zapelj(ev)ati, nagniti (nagibati) koga k čemu, usmeriti (usmerjati) koga kam ali v kaj, nadlegovati: servitia urbana sollicitare S., sollicitatā plebe S., ad sollicitandas civitates, ad sollicitandos Haeduos C., sollicitatus ab Arvernis pecuniā C. podkupljen, pretio (za denar) sperare sollicitari posse animos egentium Ci., ei ad sollicitandos pastores Apulia erat attributa Ci., sollicitati … sunt dulcedine agrariae legis animi plebis L., hos (sc. Hilotas) quoque sollicitare spe libertatis existimabatur N., sollicitare deas O., ingentibus ipsam sollicitare datis O. dražiti k poltenosti (poželenju, nasladi, poltenemu razkošju), sollicitare matronam Sen. rh., forma, quae sollicitat oculos Sen. ph. mika, sollicitant haec toreumata furem Mart. privabljajo; pesn. s stvarnim obj.: donis pudicam sollicitare fidem, legitimam nuptae sollicitare fidem, sollicitare fidem, liminis astricti O. zapeljati, zmamiti, legitimos toros O., iudicium donis O. podkupiti; s prolept. obj.: ubi concubitūs primos (= ubi primum concubitūs) iam nota voluptas sollicitat V. brž ko že znana slast zopet draži k poltenosti (nasladi). Namen s praep.: servum … Fabricius ad venenum Habito dandum spe et pretio sollicitare coepit Ci., servitia ad eum (sc. Lentulum) eripiundum sollicitabant S., sollicitatis ad defectionem animis L., sollicitare ad se aves Plin., legatos Allobrogum tumultus Gallici excitandi causā a P. Lentulo esse sollicitatos Ci.; s finalnim stavkom: dixit se sollicitatum esse, ut regnare vellet Ci. ep. da je bil nujno pozvan, da so ga nujno pozvali, civitates sollicitant, ut in ea libertate … permanere quam Romanorum servitutem perferre mallent C. pozivajo, nagovarjajo, maritum sollicitat precibus, ne spem sibi ponat in arto O. prepričuje, nagovarja, sollicitari se simulans, ne … Amm.; pesn. z inf.: sollicitor nullos esse putare deos O. β) redkeje v pozitivnem pomenu (po)vabiti, privabiti (privabljati), spodbuditi (spodbujati), da(ja)ti komu spodbudo (spodbude) za kaj, prepričati (prepričevati), pregovoriti (pregovarjati), nagniti (nagibati), pozvati (pozivati), (za)mikati: cantu tremulo pota Cupidinem lentum sollicitas H., circumspicias praeceptores, quos sollicitare possimus Plin. pozvati, (da) naj pridejo sem, in his me multa sollicitant, aliqua nec minora, deterrent Plin. iun. me marsikaj mika (da naj kupim), sollicitare caelestia numina votis Tib. glušiti s prošnjami = obračati se s prošnjami. Namen s praep.: sollicitandi ad hunc laborem erant Sen. ph., sollicitare aliquem ad amicitiam Plin., aliquem ad colloquium Iust., ad emendum Plin. iun., sollicitas me in Formianum Plin. iun. vabiš me, sollicitare Alexandrum in Italiam, Iones in suas partes Iust., aliquem in auxilium L. epit.; s finalnim stavkom: potest nos sollicitare lacus iste, ut committere illum mari velimus Traianus in Plin. iun. ep.; pesn. z inf.: sollicitat spatium decurrere amoris Lucr., finem expromere verum sollicitat superos Lucan.
  • solvō -ere, solvī, solūtum (iz *sĕ-luō; *sĕ- = sē = sēd [gl. sēd in prim. so-cors] in luere = gr. λύω razvezujem)

    I.

    1.
    a) (nežive stvari) razvezati (razvezovati), odvezati (odvezovati), rešiti (reševati), razrešiti (razreševati), odpreti (odpirati), spustiti (spuščati), razpustiti (razpuščati), odpe(nja)ti, odstraniti (odstranjevati), razkleniti (razklepati): crinalīs vittas V., nostra de fronte corollas Pr., capillos, crines O. razpustiti, crines soluti ali soluti crines H., Tib., crinem (gr. acc.) de more solutae V., casside solve comas O., solvere a corpore brachia ali nexus O., nodum H., solutis Gratiae zonis H. razpasane, solvere tunicas Tib., sinūs V., vela V. razpeti, lapsae nullo solvente catenae O. čeprav jih ni nihče razklenil, solvere frenum Ph., laqueos Plin. iun., vincla iugis Tib., vinculum epistulae Cu., epistulam Ci. ep., N. razvezati = odpreti, fasciculum Ci. ep., cistulam Pl., pharetram O., ergastula Brutus in Ci. ep., C. odpreti = sužnje izpustiti iz kaznilne delavnice, venam cultello Col.; pesn.: ora O. odpreti usta, silicem radicibus V. utrgati. Kot agr. t.t.: iuga tauris solvere V. sneti; od tod meton.: equûm fumantia colla solvere V. sneti jarme s kadečih se konjskih vratov; kot medic. t.t.: solvere alvum, ventrem Cels., Col., Plin. (o)čistiti trebuh, linguam Sen. tr. spodrezati; kot navt.t. t.: solvere funem V. ali naviculae funem Hier. ali a stipite funem O. odvezati sidrno vrv (sidrnjak); od tod solvere ancoram Ci. ep. dvigniti (dvigati, dvigovati) sidro = odriniti, odjadrati, solvere navim Pl. ali naves C., N. ali retinacula navis O. ali phaselon H. ali ratem O. ali rates litore, puppes a litore Lucan. ali classem Pr. ali funem arenā Pr. odvezati (odvezovati) (od) = odriniti (odrivati), odjadrati; v tem pomenu tudi solvere vela Pr. ali oram Q.; v pass.: e portu navis solvitur Pl., soluta navis H.; occ. (abs.) = odriniti (odrivati), odjadrati: milites … a terra solverunt (sc. naves) C., Alexandriā solvere Ci., ex potu solventibus praecipere Ci.; o ladjah samih = odpluti: naves (nom.) ex portu solverunt C.
    b) (živa bitja) odvezati (odvezovati), rešiti (reševati), razrešiti (razreševati), okove (spone) komu odvze(ma)ti ali razkleniti (razklepati): solvite istum Pl., reus solutus causam dicit, testīs vinctos attines Pl., iube solvi (sc. vinctum) Ter., vincti solvantur Ci., solvite me pueri V., ipse deus me solvet H., solvere canem Ph., solve senescentem equum H. izprezi, leones soluti (naspr. alligati) Sen. ph.

    2. metaf.
    a) kot trgovski t.t. plačilo, plačilno obveznost razvez(ov)ati = dolg (dolgove) odpraviti (odpravljati), znebi(va)ti se dolga (dolgov), dolg (dolgove) poravnati (poravnavati), plač(ev)ati, izplačati (izplačevati), poplačati (poplačevati): aes alienum S., pecuniam non debitam mulieri Ci., creditas pecunias C., pecunias creditoribus Plin. iun., decem minas Pl., nummos Ci., civitatibus pro frumento nihil Ci., litem aestimatam (globo, kazen, kaznino) populo N., de meo Plin. iun., pretium operae praeceptori Sen. ph., pretium ex fisco Eutr., dotem matri Dig., impensam aedificiorum Dig., dies solvendae pecuniae Amm., Icti. plačilni dan; abs.: solvere ab aliquo Pl., Ci. plačati po kom (npr. po menjalcu), qui pro vectura solveret Ci. ep., solvendo (dat.) non esse Ci., Q. (Decl.) ali (redkeje) ad solvendum non esse Vitr. biti plačilno nezmožen (nesposoben) = solvendo aeri alieno non esse L.; solvere creditoribus Sen. ph., in solutum ali pro soluto accipere Sen. ph., Dig. kot plačilo preje(ma)ti; včasih z osebnim obj.: solvere aliquem Pl. izplačati koga, plačati komu; tudi v pass.: si litis contestandae tempore solutus fuisset Dig. Pren. plačati (plačevati), poplačati (poplačevati) kaj (s čim) = da(ja)ti, opraviti (opravljati), izkazati (izkazovati), (iz)vršiti (izvrševati), držati = izpolniti (izpolnjevati), vrniti (vračati), povrniti (povračati) ipd.: operam Dianae Afr. ap. Non., digna pro laudibus praemia V. za slavna dejanja dati primerno nagrado, dostojno nagraditi, poenas Cu. trpeti kazen, biti kaznovan, vobis illae iustae … et debitae poenae solutae sunt Ci. zaradi vas je pretrpel ono pravično in zasluženo kazen, zaradi vas ga je zadela ona pravična in zaslužena kazen, magnis iniuria poenis solvitur O. s hudimi kaznimi se poplača (storjena) krivica, za (storjeno) krivico se trpijo (je treba trpeti) hude kazni, condemnatus … capite solvit S. je plačal z glavo (z življenjem), iam soluto supplicio Antonius ap. Ci. po že izvršeni kazni, quae polliceris, erunt mihi pergrata, si solveris Ci., solvere vota N., V., vota, quae numquam solveret Ci., grates Dianae solvere Vell. zahvaliti (zahvaljevati) se Diani, neque tu verbis solves umquam, quod mihi re male feceris Ter. in tega nikdar ne poravnaš z besedami, exsequiis rite solutis V. spodobno opravivši pogreb = po spodobno opravljenem pogrebu, omnia iusta paterno funeri solvere Ci., omnia solvere funeris umbris V. izpolniti vse dolžnosti (obveznosti) do sence mrtvega (prijatelja), cupido Caesarem invadit solvendi suprema militibus ducique T., solvere beneficia Caelius in Ci. ep.; poseb. pogosto fidem solvere Ter., Plancus in Ci. ep., O., Fl., posamezno tudi se fide solvere Val. Max. držati besedo, izpolniti obljubo, biti mož beseda, voti fidem solvere O. zvesto izpolniti besedo (obljubo).
    b) koga česa odvezati (odvezovati), oprostiti (oproščati), osvoboditi (osvobajati), rešiti (reševati), ote(va)ti: Corn. idr., ea lege totus etiam ordo solutus ac liber est Ci., solutus legibus H., eos et crurā et negotio solvere Ci., religione civitas solvatur Ci., rem publicam religione solvere L., voto civitatem solvere Iust., me tener solvet (sc. voto) vitulus H., crimine nefario solutus Ci., somno solutus sum Ci., quae (sc. via) mihi reddat eum vel eo me solvat amantem V., carminibus (abl. instrumenti) solvere mentes (sc. curis = ljubezenskih skrbi) V., quis te solvere Thessalis magus venenis (abl. instrumenti) … poterit … ? H. rešiti ljubezenskih bolesti (muk, ljubezenskega trpljenja), ut me longa gravi solvat amore via Pr., solve metu patriam Pr., solvent formidine terras V., longo solvit se Teucria luctu V., solve me dementiā H., Pelea Phoci caede per Haemonias solvit Acastus aquas O., nec populos solvo V. ne izvzemam, numeri lege soluti H. svobodni ritmi, ut si solvas „postquam Discordia taetra … “ H. če razvežeš v prozo = predevaš (besede v verzih); v negativnem pomenu razvezati (razvezovati), sprostiti (sproščati), razbrzdati (razbrzdavati) kaj: cupiditates Cu., linguam ad iurgia O. stegniti jezik. —

    II.

    1. (kako celoto v dele) razstaviti (razstavljati), razkrojiti (razkrajati), razdružiti (razdruževati), razde(va)ti, razdejati, razdreti (razdirati), podreti (podirati), razbi(ja)ti, (po)rušiti, ločiti (ločevati): navem Cu. razstaviti, navim O. razbiti, membra quassatae ratis O., puppis solvitur Val. Fl. se razbije, solvere pontem T. razdreti, podreti, crates favorum V. razd(r)eti, quos … nec … suprema citius solvet amor die H. ki jih ljubezenska zveza ne loči hitreje kot zadnji dan (= kot smrt), solvere agmina diductis choris V. ali commissas acies, amicos, nos Pr. ali amores Tib. ločiti (ločevati), razdružiti (razdruževati), foedera furto V. (po)rušiti, razbi(ja)ti (prejšnjo) slogo, coetum O. odpustiti; pesn. occ. (raz)topiti, raztapljati, (raz)tajati, (s)taliti (stajati): auri rigor solvitur aestu Lucr., silices fornace soluti O., nivem solvere O.; pesn. (metaf.): artum solvere hospitiis (dat.) animum H. (od skrbi) utesnjeno srce „raztaliti“ (= razširiti) za gostoljubnost = odpreti gostoljubnosti (o miši, ki tudi kdaj rada vidi gosta pri sebi), solvere Curios Fabriciosque graves Mart. vedriti, razveseljevati; pesn. meton.: terrae solutae H. otajana zemlja, solvitur acris hiems H. jemlje konec, gre proti koncu, caelum in Tartara solvere V. nebo vreči v Tartar tako, da se v njem raztopi (razide).

    2. metaf.
    a) razkrojiti (razkrajati), razgraditi (razgrajevati), razstaviti (razstavljati), uničiti (uničevati): ignis agit vires … nec solum silvas, sed saxa ingentia solvit Lucan., (sc. austrum) liquidas solvit in auras Lucan., lumina solvere in lacrimas Lucan. oči raztapljati (utapljati) v solzah; refl. solvere se in aliquid raziti (razhajati) se, raztopiti (raztapljati) se, razpustiti (razpuščati) se, razkrojiti (razkrajati) se, razgraditi (razgrajevati) se, preiti (prehajati) v kaj: tellus se solvit in amnem Lucan., in … putres solvaris harenas Lucan.; pren.: excubias decrevit in otia solvi Pr. da naj se vdajo brezdelnosti (miru), quando ego … laetitiā solvar ab ipsa meā? O. kdaj skoprnim … od veselja?
    b) (razkrajajoč) vzeti (jemati) moč, (o)slabiti, medliti, (o)hromiti, (o)krniti, (z)manjšati, v pass. tudi izgubiti (izgubljati) moč, oslabe(va)ti, (o)medleti, o(b)nemoči, obnemagati, omagati (omagovati), (o)hrometi: quae (sc. corpora) senectus solvit Cu., illi membra novus solvit formidine torpor V., illi solvuntur frigore membra V. (prim. γυῖα λέλυνται Hom.), homines volucresque … solverat alta quies O. je bil prevzel (zajel) trden spanec, neque umquam solvitur in somnos V. in nikdar je ne zajame spanec, in nikdar ne utone v sen, vires ipsas specie solvi Q.; pesn.: nec corpora … in Venerem solvunt V. in ne slabijo (svojih) teles s spolnim občevanjem, somno vinoque soluti V. prevzeti, onemogli, lumina solvere V. oči zatisniti k spancu (v spanje); tudi: v smrtno spanje, hanc mihi solvite vitam Pr. končajte mi, me fata … solvant Sen. tr. naj me usoda pokonča, usoda me končaj, solvi morte quasi somno Fl. umreti, tako rekoč zaspati (kakor da bi zaspal); tako tudi morbo, inediā solvi Fl., Petr. umreti zaradi (od) bolezni, zaradi stradanja (od stradeža).
    c) α) konč(ev)ati, narediti (delati) čemu konec, odstopiti (odstopati) od česa, pregnati (preganjati), odvze(ma)ti: convivium Cu. končati gostijo, vstati od mize, obsidionem Cu. popustiti obleganje, odstopiti od obleganja; toda: eam obsidionem sine certamine adveniens Cn. Scipio solvit L. (24, 41) je ustavil, je naredil konec (v tem pomenu tudi ita adventu Hannibalis soluta Locrorum obsidio est L. 27, 28), solvere iniuriam S. fr. poravnati, zgladiti, pudorem (sram, nravni pomislek), curam metumque … dulci Lyaeo solvere H., ebrietatem Cels., lassitudinem Plin., tristes affectus Q., noctem faces multae variaque lumina solvebant Plin. iun., sopor solutus clamore O. pregnan. β) moč vzeti (jemati) čemu, kaj odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati), razveljaviti (razveljavljati), (o)skruniti (oskrunjati), ovreči, preklicati (preklicevati), prelomiti (prelamljati), (o)slabiti, (o)hromiti, (o)krniti: traditum a prioribus morem L., corde metum V. znebiti se strahu, opustiti strah, matrimonium Iust., ipsam fori sanctitatem ludorum talarium licentiā Q. onesvetiti, oskruniti, cum risu quoque tota res solvitur Q., solventur risu tabulae H. ob smehu (sodnikov) se zakoni ne uveljavijo (ne uporabijo), facti fide data munera solvit O. vzame nazaj, solvere ieunia O. ali foedus, pacem Eutr. ali fidem Ambr. prelomiti (prelamljati).
    d) razložiti (razlagati), pojasniti (pojasnjevati), razjasniti (razjasnjevati), (raz)tolmačiti, rešiti (reševati) = uganiti (ugibati, uganjevati): captiosa Ci., errorem omnium Ph., carmina O., nodosa verba sortis Sen. tr., iuris nodos et legum aenigmata Iuv., aenigmata, argumentum, ambiguitatem Q., quaestionem Gell. Od tod adj. pt. pf. solūtus 3, adv.

    I.

    1. razvezan, nevezan, prost, ohlapen: rosa serta et rosa soluta, flores serti et soluti Ap., soluta tunica Q.

    2.
    a) (o zemlji, prsti) rahel, prhek (naspr. spissus): solum Col., terra Plin., solutiores ripae Front.
    b) (o rastl.) rahel: mas (sc. agarici) spissior, femina solutior Plin.
    c) (o telesu) omehčan, omečen, driskav, lijavičen (naspr. compressus): venter Cels., stomachus solutior Petr.
    d) (o telesnih udih) tresoč se, tresav, tresljiv, drgetajoč: manus Sen. ph.

    II. metaf.

    1. (v pozitivnem pomenu) nevezan, nobeni (pri)sili podvržen, svoboden, prost, samostojen, samosvoj, neodvisen: civitatis voluntas soluta, virtus alligata Ci., animus solutus ac liber Ci., permissa et soluta licentia Ci., soluta optio eligendi Ci. neovirana, liberi ad causas et soluti veniebant Ci. nepristranski, quo mea ratio facilior et solutior esse potest Ci., si essent omnia mihi solutissima Ci. ko bi imel v vsem neomejeno svobodo (prostost), Aborigines, genus hominum liberum atque solutum S., calices … contractā quem non in paupertate solutum (sc. fecēre) H. niso naredile brezskrbnega, niso rešile skrbi, solute moveri Ci., solute dicere Ci. neprisiljeno; z abl. prost česa = brez česa: solutus ambitione, omni faenore H., poenā solutum id ante fuerat T. ni bilo podvrženo kazni, curā belli Plin.; z a(b): solutus ab omni sumptu, munere Ci., soluti a cupiditatibus, liberi a delictis Ci.; pesn. (po gr.) z gen.: famuli operum soluti H. dela oproščeni, dela prosti; solutum est z inf. prosto (svobodno) je, na voljo (na izbiro) je komu, sme se, dovoljeno je, neprepovedano je = ni prepovedano, nobene ovire (zapreke, prepreke) ni, nič ne preprečuje: solutum existimatur esse alteri maledicere Caecina in Ci. ep., maxime solutum … fuit prodere de iis, qui … T.; occ.
    a) prost dolgov, brez dolgov, nezadolžen: praedia Ci.
    b) α) brez napak (spotikljajev) govoreč, spreten, lahek (lahák): solutus erat in explicandis sententiis Ci., solutus atque expeditus ad dicendum Ci., omnium oratorum solutissimus in dicendo Ci., solutius promptiusque eloquebatur T. gladkeje. β) (o govoru) nevezan, prozen, prozaičen, pisan v prozi (nevezani besedi): soluta oratio Ci., Gell. ali verba soluta modis O. nevezana beseda, proza (naspr. carmen, poëmata), historia et proxima poëtis et quodammodo carmen solutum Q.; sploh preprost, neuglajen, neprefinjen: verba Ci., maiorem vim habent apta quam soluta Ci., numeri H.

    2. (v negativnem smislu) neomejen, razuzdan, razvraten, neobrzdan, prostopašen, samopašen, objesten, predrzen, oblasten, samovoljen, razposajen, prešeren: soluta P. Clodii praetura Ci., solutus risus V., soluti in luxum T., libido solutior L., solutissima lingua Sen. ph.; occ.
    a) neskrben, nebrižen, brezbrižen, malomaren, nemaren, ravnodušen, neprizadeven: Titius … solutus et mollis in gestu, pueri soluti ac fluentes Q., eo solutiore curā L. tem manj skrbno = tem brezbrižneje, dicta factaque solutiora et quandam neglegentiam sui praeferentia T., exercitūs solute ac neglegenter habiti L.
    b) malo energičen, malo odločen (krepkovoljen), popustljiv: lenitas solutior Ci., sententia vel solutior vel mollior Plin. iun.

    Opomba: Pf. trizložen: soluit Cat.; inf. pf. štirizložen: soluisse Tib.; inf. pr. pass. solvier Boet.
  • sovraž|en (-na, -no) feindlich; pogled, stališče ipd.: feindselig; zelo: [haßerfüllt] hasserfüllt, izjava: gehässig
    sovraž do česa/čemu -feindlich
    (družbi gesellschaftsfeindlich, kmetom bauernfeindlich, Nemcem deutschfeindlich, sistemu systemfeindlich, zakonu ehefeindlich, do moških männerfeindlich, do tujcev fremdenfeindlich, ausländerfeindlich, do užitkov lustfeindlich)
    sovražna država der Feindstaat
    sovražni tabor das feindliche Lager
    biti sovražen feind sein (jemandem/einer Sache), zelo: [spinnefeind] Spinnefeind sein
    biti v sovražnih odnosih z verfeindet sein mit
    imeti sovražen odnos do (jemandem) feindlich gegenüberstehen, feindlich eingestellt sein gegen
  • spádati pertenecer (a); ser (de)

    spadati k čemu pertenecer a a/c, (kot del) formar parte de a/c
    spada med najboljše pianiste figura entre los mejores pianistas
    to ne spada k stvari eso no es del caso, eso no viene al caso
    to ne spada semkaj eso está aquí fuera de lugar
    to spada k stvari (zadevi) eso tiene relación con el asunto
    (on) spada v zapor su sitio es la cárcel, deberían meterle en la cárcel
    kam spada to? ¿dónde corresponde esto?
    spadati skupaj pertenecer al (ali ser del) mismo grupo; formar un conjunto; ir juntos; pertenecer uno a otro; ser compañeros
    spadati pod koga estar sujeto (ali subordinado) a alg
  • speak* [spi:k]

    1. neprehodni glagol
    govoriti, besediti; imeti govor; pogovarjati se (with, to z; about, of o)
    izraziti se
    glasba (o glasbilih) dati glas od sebe, slišati se, zadoneti; dati se čutiti; (o portretu) biti kot živ
    navtika signalizirati, dati znak
    britanska angleščina dati glas, oglasiti se (o psu)

    2. prehodni glagol
    (iz)reči, izgovoriti, povedati, govoriti (kaj); izražati, izjaviti, najaviti; dokazovati, pričati, potrditi, pokazati
    navtika poklicati (ladjo)

    generally (strictly) speaking splošno (točno, strogo) povedano (vzeto)
    plainly speaking odkrito povedano
    roughly speaking v grobem (približno, grosso modo) povedano
    so to speak tako rekoč
    not to speak of... da (niti) ne govorimo o...
    nothing to speak of nič važnega, ni vredno niti omembe
    to speak back (nazaj) odgovarjati (na očitke ipd.)
    to speak by the book govoriti z rokopisa, čitati (govor), govoriti s točnim poznavanjem
    to speak like a book govoriti kot knjiga
    to speak without book navesti dejstva po spominu
    to speak bluntly naravnost, brez ovinkov govoriti
    to speak by the card z veliko natančnostjo govoriti, biti precizen
    to speak in s.o.'s cast prekiniti koga
    to speak comfort to... imeti tolažilne besede za...
    his conduct speaks him generous njegovo vedenje (ravnanje) priča o njegovi plemenitosti
    my dog speaks only when I order him moj pes zalaja le, če mu ukažem
    to speak in s.o.'s ear komu (kaj) prišepniti na uho, skrivaj govoriti s kom
    fame speaks him honest on je na dobrem glasu
    to speak fair dostojno govoriti
    to speak for s.o. govoriti komu v korist, reči dobro besedo za koga
    that speaks for itself to govori samo za sebe, tega ni treba (še) pojasnjevati (priporočati)
    to speak French govoriti francoski
    I found nobody to speak to nikogar nisem našel, da bi z njim govoril
    to speak by hearsay govoriti, kar smo od drugih slišali
    this speaks a man of honour to kaže (izdaja) človeka, ki ni brez časti
    this speaks a small mind to izdaja (dokazuje) duševno majhnost
    to speak one's mind povedati svoje mnenje
    I will speak to your objections in a minute takoj bom odgovoril na vaše ugovore
    to speak to oneself sam s seboj (sebi) govoriti
    this portrait speaks ta portret je kot živ
    to your praise be it spoken... v vašo pohvalo bodi povedano...
    to speak plain and to the purpose jasno govoriti
    to speak sense pametno govoriti
    you might as well speak to a stone figurativno prav tako bi lahko govoril steni
    to speak to govoriti komu, potrditi kaj
    these trumpets speak his presence trobente javljajo njegovo prisotnost
    things speak for themselves dejstva govore sama (po sebi)
    that speaks of self-will to govori (priča) o samovolji (trmi)
    to speak the truth govoriti resnico
    I cannot speak to the truth of that ne morem z gotovostjo reči (jamčiti), da je to res
    to speak volumes for jasno (prepričljivo) govoriti za, pričati o, dokazovati (kaj)
    this speaks volumes for his faith in you to jasno govori za njegovo zaupanje v vas
    to speak well for govoriti (iti) (komu ali čemu) v korist
    to speak well (badly) of dobro (slabo) govoriti o
    that does not speak well for his intelligence to ne priča (govori) o njegovi inteligenci
    to speak with tongues (redko) biti nadarjen za jezike
    to speak words of praise izreči pohvalne besede
    who is speaking? (pri telefonu) kdo je pri aparatu?, kdo govori (tam)?
  • specialize [spéšəlaiz] prehodni glagol
    podrobneje označiti, ločiti, razlikovati (kaj) po posebnih znakih; specializirati; precizirati; individualizirati
    biologija razvijati (kaj) v neki določeni smeri
    neprehodni glagol
    specializirati se, posebno se posvetiti (for, in čemu)

    to specialize an accusation precizirati obtožbo
    to specialize one's studies svoje študije omejiti na določeno področje
    to specialize on ameriško specializirati se v, pripraviti se za