Franja

salvationism [sælvéišənizəm] samostalnik
gibanje za verski prerod; nauk o rešitvi duše; nauk Rešilne vojske

samopostréžen -žna -o samouslužan -žna -o: -a trgovina; -a bencinska črpalka

sarcology [sa:kɔ́lədži] samostalnik
medicina miologija, nauk o mišičevju

sceptique [sɛptik] adjectif skeptičen; masculin skeptik, dvomljivec, človek, ki o vsem dvomi; privrženec filozofskega skepticizma

attitude féminin sceptique skeptično zadržanje

Schadenbericht, der, Recht poročilo o nastali škodi

Scheidungsurteil, das, Recht sodba o razvezi

Schichtenlehre, die, Philosophie nauk o plasteh biti/o ravneh biti

Schiedsabkommen, das, Recht dogovor o razsodništvu

Schiedsgerichtsklausel, die, Schiedsklausel, die, klavzula o arbitraži, razsodiščna klavzula

schola (v rokopisih in napisih tudi scola) -ae, f (izpos. σχολή)

1. učena preiskava, (učena) razprava, razgovor o učenem predmetu, branje in razlaganje učenih del, (učno, učeno) predavanje: Q., AUS. idr., certe scholae sunt de exsilio, de interitu patriae CI., dierum quinque scholas, ut Graeci appellant, in totidem libros contuli CI., scholas Graecorum more habere CI. predavati, tamquam philosophum scholam aliquam alicui explicare CI. predavati komu po šolskih pravilih, vertes te ad alteram scholam CI. snovi.

2. meton.
a) šola, učna ustanova, učilíšče, učílnica: homo politus e schola CI., cum in schola assedissent CI., sedere his in scholis auditioni PLIN., ut ab Homero in scholis PLIN. IUN., scholam adire VAL. MAX., scholam aperire SUET. lotiti se predavanj, začeti predavati, scholam dimittere SUET. odložiti učiteljstvo, odpovedati se učiteljevanju, in scholas deduci T. (o dečkih), declamationes ... quales in scholis rhetorum dicuntur Q., otiosus in scholis poëtarum MART.
b) metaf. α) galerija, hodnik, hodišče z razstavljenimi umetninami, kjer so se shajali učenjaki ob pogovorih: id Octaviae scholis positus PLIN. β) galerija, hodnik, hodišče s sedeži okrog kopalne kadi v kopališču: schola labri et alvei VITR. γ) poslopje kot zbirališče ali shajališče kake združbe (skupščine): AMM. idr., schola Iudaeorum AUG. judovska molilnica, sinagoga, scholae bestiarum TERT. borišče z zvermi, amfiteater.
c) šola = privrženci kakega učitelja, učenci: clamabunt omnes philosophorum scholae CI., dissederunt hae scholae PLIN., Theodori schola Q., Cassiana schola PLIN. EP.; metaf. združba (enota, organizacija) uradnih pomočnikov v vojaški in nevojaški službi: COD. I., AMM.

Schöpfungsbericht, der, poročilo o stvarjenju (sveta)

Schreckensmeldung, die, Schreckensnachricht, die, poročilo/novica o grozotah

Schulpflichtgesetz, das, zakon o šolski obveznosti

Schutzvertrag, der, pogodba o varstvu

sconce³ [skɔns]

1. samostalnik
Oxford, univerza obsodba na plačanje vrčka piva zaradi kršenja pravil o vedenju pri mizi; globa zaradi prekršitve discipline

2. prehodni glagol
zgodovina obsoditi koga z globo (zaradi nediscipliniranosti)

seasonable [sí:znəbl] pridevnik (seasonably prislov)
ki ustreza določenemu letnemu času; sezonski; ki pride (prihaja) o pravem (primernem) času, pravočasen

my seasonable arrival moj prihod o pravem času
the seasonable time for discussion prikladen (pravi; ugoden) čas za diskusijo
seasonable weather vreme, ki ustreza letnemu času

secar [c/qu] iz-, o-, po-sušiti

secar al sol posušiti na soncu
horno de secar sušilna peč
poner a secar, dejar secar (o)sušiti
secarse iz-, o-, po-sušiti se; oveneti; (s)hujšati, giniti
secarse la boca usta si obrisati
secarse de sed umirati od žeje

sécher [seše] verbe transitif o-, po-sušiti; populaire pustiti ležati; ne iti (quelque chose k čemu), »špricati« (šolo), ne obiskovati, zamuditi; populaire izpiti

verbe intransitif, se sécher po-, o-sušiti se, postati suh; oveneti, posušiti se (rastlina); figuré (= sécher sur le fil) zaman čakati; ne vedeti odgovora (v šoli)
sécher un godet (familier) izprazniti ga kozarček
sécher sur ses livres vedno pri knjigah sedeti
sécher des figues posušiti smokve
sécher un verre d'un trait v dušku izprazniti kozarec
sécher la classe, les cours špricati pouk, predavanja
il a séché en histoire slabo je odgovarjal v zgodovini (v šoli)
sécher d'envie, d'impatience skoprneti od zavisti, od nestrpnosti
sécher sur pied dolgočasiti se (pri čakanju), skoprneti (od nestrpnosti)
la chaleur a séché les ruisseaux suša je osušila potoke
le froid sèche la peau mraz suši kožo
des linges sèchent aux fenêtres perilo se suši na oknih
faire, mettre sécher du linge obesiti, razprostreti perilo za sušenje

secírati -am nedov./dov. a diseca, a face o disecţie

sēcūritās -ātis, f (sēcūrus) brezskrbnost

1. (v pozitivnem pomenu) brezskrbnost, neustraš(e)nost, neplašnost, neboječnost, spokòj, spokojnost, spokojenost, pomirjenost, mirnost, dušni pokoj, srčni mir ipd.: Q., SEN. PH. idr., securitas, quae est animi tamquam tranquillitas CI., tranquillitas animi atque securitas adsit CI., securitatem ei magna pars amicorum faciebat L., dies ille nobis securitatem et otium dabit PLIN. IUN., tanto impensius in securitatem compositus T.; v pl.: somno ac securitatibus iamdudum hoc facit, quod ... PLIN.; z objektnim gen.: operosissima securitas mortis PLIN.; occ. neobupanost, pogum, (pre)drznost: ut timorem eius suā securitate leniret PLIN. IUN., sic est habenda auctoritatis ratio, ne sit invisa securitas Q., securitas erroris humani AUS.

2. (v negativnem pomenu) brezskrbnost = neskrbnost, nebrižnost, brezbrižnost, nemarnost, malomarnost, ravnodušnost: VELL., GELL. idr., res altera taedium laboris, altera securitatem parit Q., nunc inhumana securitas T.; z objektnim gen.: quae nullā scribendi securitate laxantur Q.

3. metaf. (obj.)
a) varnost, zagotovilo, jamstvo, poroštvo, garancija, gotovost, nedvomnost, zanesljivost: securitas securitate mutuā paciscenda est SEN. PH., salutis securitatisque nulla signa sunt PLIN., securitati ante quam vindictae consuleret T., diligentissimum securitatis urbanae custodem habemus VELL.
b) kot t. t. poslovnega jezika varnost, varščina, pobotnica, potrdilo o plačilu, (s)prejemnica, (s)prejemno potrdilo, sprejemna listina: ICTI. idr., qui dignitati suae quam securitati consuli malit SEN. PH.; v pl.: SID., securitates accipere AMM., securitates reddere COD. TH.