Franja

Zadetki iskanja

  • automnal, e, aux [otɔmnal, mno] adjectif jesenski

    soleil masculin automnal jesensko sonce
  • autopropulsé, e [-prɔpülse] adjectif ki ima lasten pogon
  • autore m (f -trice)

    1. storilec; začetnik, pobudnik, tvorec:
    l'autore di un delitto storilec zločina
    è l'autore della nostra rovina on je kriv naše nesreče
    l'autore dei miei giorni šalj. moj oče

    2. avtor, ustvarjalec; pisatelj:
    l'autore di un romanzo avtor romana
    diritti d'autore avtorske pravice
    quadro d'autore slika priznanega umetnika
    fuori l'autore! živijo avtor! hočemo avtorja! (pri gledaliških predstavah)
    gli autori classici klasični pisatelji
  • autorisé, e [otɔrize] adjectif dovoljen; pooblaščen, avtoriziran

    je me crois autorisé à dire mislim, da smem reči
    personne féminin autorisée pooblaščena oseba
    les milieux autorisés démentent la nouvelle pooblaščeni, pristojni krogi demantirajo novico
  • autorità f

    1. pravo moč, oblast:
    l'autorità della legge moč zakona
    non riconoscere nessuna autorità ne priznavati nobene oblasti
    agire d'autorità ravnati, ukrepati na osnovi zakonite oblasti
    autorità legislativa zakonodajna oblast
    autorità giudiziaria sodna oblast
    autorità costituita zakonita oblast

    2. predstavnik oblasti

    3. avtoriteta, ugled, veljava, vpliv:
    abusare della propria autorità zlorabljati svojo avtoriteto
    è un'autorità nel campo matematico v matematiki je avtoriteta
  • autumnālis -e (autumnus) jesenski: Varr., Ci. poet., L. idr., corna O. jeseni zoreči. Od tod (po odpahnjenem e) subst. autumnal -ālis, n jesensko enakonočje, jesenski ekvinokcij: Varr. ap. Char., Char.
  • avachi, e [avaši] adjectif razmehčan, razvlečen, deformiran; mlahav, brez energije

    chaussures féminin pluriel avachies deformirana obutev
    homme masculin avachi medel človek, brez energije
    se sentir tout avachi medlega, slabotnega se počutiti
  • avancé, e [avɑ̃se] adjectif naprej pomaknjen; napreden; (pre)zgoden; prezrel, pregoden

    idées féminin pluriel avancées napredne misli
    à une heure avancée (de la nuit) ob pozni (nočni) uri
    la nuit est déjà bien avancée pozna nočje že
    me voilà bien avancé! sedaj vem toliko kot prej!
    avancée dans la grossesse v visoki nosečnosti
    ce poisson est un peu avancé ta riba je že malo pokvarjena
    enfant masculin avancé pour son âge za svojo starost prezrel otrok
    être d'un âge très avancé biti že v visokih letih
  • avanzare2

    A) v. tr. (pres. avanzo)

    1. dolgovati, biti dolžan:
    non avanzo nulla da nessuno nikomur nisem ničesar dolžan
    avanzare ventimila lire da qcn. biti komu dolžan dvajset tisoč lir

    2. redko prihraniti

    B) v. intr.

    1. ostati:
    è avanzato del pane ostalo je nekaj kruha

    2. biti v izobilju, obilo, na pretek:
    le provviste avanzano zalog je v izobilju
  • avarié, e [avarje] adjectif poškodovan; pokvarjen

    viande féminin avariée, fruits masculin pluriel avariés pokvarjeno meso, sadje
  • avārus 3, adv. (predklas. avāriter: Pl., Ca. et Quadr. ap. Non.) (aveō1)

    1. lakomen, denarja lakomen, pohlepen, skop: agricola V., homo avarus et furax Ci., minime avara coniux Ci., avarus erat? immo etiam semper liberalissimus munificentissimusque fuit! Ci., avariores magistratus Ci., homo avarissime..., redde bona sodalis filio Ci., nihil avare, nihil iniuste esse faciendum Ci., ubi multa avare facta videbitis Ci. z dobičkaželjnim namenom, iz dobičkaželjnosti, multa crudeliter avareque facere N. mnogo grozovitosti storiti iz lakomnost, quo crudelius avariusque in Graecia bellatum L., neglegenter se et avare agentes Eutr.; enalaga: avarus animus O., factum Ci., manus O., Cu., fraus H. skopuška, spes H. brezmerna, litus V. kjer prebivajo lakomniki, adulationes Plin. iun. Od tod subst.
    a) avārus -ī, m lakomnik, lakomnež, skopuh, stiskač: quantum discordet parcus avaro H., semper avarus eget H., pro avaro parcum vocemus Q., dives avarus Sen. ph.; v komp.: si quis avarior vivit H. večji skopuh; v pl.: avari... verae laudis gustatum non habent Ci.
    b) avārae -ārum, f lakomne deklice: Tib.

    2. pren. pohlepen česa, poželjiv, nenasiten: Acheron V., mare H., venter H. lačen, ignis Pr., fata O., avarius exigere opus quam pensiones Col. pazljiveje gledati na..., horas suas avarissime servare Sen. ph. zelo skopariti s svojimi urami; pesn. in poklas. z objektnim gen.: animus laudis avarus H., Grai praeter laudem nullius avari H., pecuniae alienae non appetens, suae parcus, publicae avarus T., milites caedis avari Cl.: z ab (glede na...): avarissimus ab istis prodigiis Sen. ph.
  • āvehō -ere -vexī -vectum

    1. odpeljati, odvesti (odvažati), odpraviti (odpravljati), proč spraviti (spravljati): navibus frumentum C., quod (numen) pelago et curvis secum avexere carinis V., corpora avecta V. odvedena, avehere aliquem lecticā suā Suet., deos Iust.; pren.: avehere aliquem instanti leto Sil. oteti... smrti; kam? dona domos, equites Aegyptum L., simulacrum... Tusculum Suet., aliquem ad mercatum Pl., iuvencum ad aras Stat., alia (sacra) avecta in finitimas urbes L.; pesn.: quos... turbo... alias avexerat oras V.

    2. med. avehi odpeljati se, oddaljiti se: domum e castris est avectus L., creditis avectos hostīs? V. da so odjadrali? post avectam Medeam T. po odhodu; occ. odjezditi, oddirjati: citato equo ad cohortes avehitur, cum citato equo ex proelio avectus esset, avectus (sc. equo) ab suis L.
  • āvellō -ere -vellī in -vulsī (-volsī), -vulsum (-volsum)

    1. odtrgati, iztrgati, utrgati, izdreti (izdirati): sigillis avulsis argentum reddidit Ci., sibi avelli iubet spiculum Ci., avellere frondes O., Cu., avulsum caput O., avolsa membra V., leporum avulsi armi H., cum ripa simul avolsos ferat Aufidus H.; od kod? z abl.: Plin., T., avulsus radicibus oculus Lucr., avolsum humeris caput V. odsekana, av. templo Palladium V. zmakniti, saxa saxis V. odkrhniti, veste aliquid Pr.; z dat.: avolsa hosti cervix Sil., Euboea avolsa Boeotiae Plin., bitumen non quit sibi avelli Plin.; s praep.: poma ex arboribus cruda si sint, vi avelluntur Ci., hoc (simulacrum) iste e signo Cereris avellendum... curavit Ci., sive secetur aliquid sive avellatur a corpore Ci.

    2. pren.
    a) iztrgati = (na silo) ločiti, odstraniti (odstranjevati), odpraviti (odpravljati): non potes avelli O., morbus et aegrotatio, quae avelli inveterata non possunt Ci., de matris hunc complexu avellere Ci., ex complexu avelli Ci., avulsus a meis Ci., oriens incendium belli... a portis avellere Ci. odvrniti (odvračati), complexu avolsus Iuli V., filii sinu matris avolsi Sen. tr., ut avellentur castris (veterani) T., gentes avolsae Plin.; med.: servant busta neque avelli possunt V. in se ne morejo ločiti.
    b) iztrgati = ugrabiti, vzeti, oteti iz česa: rus ab aliquo Ter., pueros a lacte non subito a consuetudine av. Varr. ne na mah odvaditi, convicio hunc ab errore avellere Ci. iz zmote oteti, avulsum est enim praeter spem, quod erat spe devoratum lucrum Ci., an tibi mavis insidias fieri pretiumque avellier (= avelli) H., liberalitas (darovi) Augusti avulsa T., avellere fundum emptori, nummos alicui Dig.
  • avenant, e [avnɑ̃, t] adjectif prijazen, ustrežljiv

    à l'avenant ustrezno, podobno, prav tako (temu) primerno
    le cas avenant que v primeru da
    et le reste à l'avenant in tako vse ostalo
  • aventuré, e [-türe] adjectif tvegan, riskanten; negotov

    affirmation féminin aventurée tvegana trditev
  • avenu, e [avnü] adjectif

    nul et non avenu ničen, neobstoječ, neveljaven, brez veljave
    je considère cette déclaration comme nulle et non avenue to izjavo smatram za nično
  • avere*

    A) v. tr. (pres. )

    1. imeti (tudi pren.):
    avere i capelli grigi imeti sive lase
    avere molta esperienza imeti veliko izkušenj
    avere moglie imeti ženo, biti oženjen
    avere vent'anni imeti dvajset let
    avere gente a pranzo imeti goste na kosilu
    non ha neppure da vivere nima se s čim prehraniti, nima niti za hrano
    ha un po' del matto malo je prismuknjen, videti je malo čez les
    mio figlio ha molto del nonno moj sin je zelo podoben dedu
    avere dalla sua qcn. imeti koga na svoji strani, imeti podporo, naklonjenost koga
    avere qcs. per la testa nekaj nameravati; biti zaskrbljen
    avere un diavolo per capello biti ves iz sebe od jeze
    averne fin sopra i capelli biti koga, česa do grla sit
    penso che ne avremo per un pezzo mislim, da se bo zadeva vlekla
    averla vinta uspeti v čem

    2. (v zvezi s samostalnikom)
    avere coraggio biti pogumen
    avere fortuna, sfortuna imeti srečo, smolo
    avere luogo dogajati se, goditi se, biti:
    il comizio avrà luogo alle undici zborovanje bo ob enajstih
    avere male boleti:
    ho male al piede boli me noga
    avere parte in qcs. udeležiti se česa, biti zainteresiran za kaj
    avere timore bati se
    avere caro qcn. koga imeti rad
    avere caro biti drago:
    avrei caro che me lo dicesse subito rad bi, da mi to takoj pove
    avere a mente spomniti se
    aversela, aversela a male biti užaljen
    avere a cuore qcs. prizadevati si za kaj, čemu posvečati veliko skrb
    avere a vile prezirati
    avere in animo nameravati
    avere in odio sovražiti
    avere in onore častiti, čislati

    3. imeti, držati:
    avere in tasca imeti v žepu
    avere le mani in pasta biti vmešan
    avere sullo stomaco qcn. imeti koga v želodcu
    avere qcn. per saggio imeti koga za modrega
    avere per certo qcs. misliti, da je kaj gotovo, res

    4. nositi, oblačiti:
    aveva un abito molto elegante bil je v zelo elegantni obleki

    5. doseči, dosegati; prejeti; dobiti (v last):
    avere una promozione napredovati (v službi)
    avere un premio prejeti nagrado
    hai avuto notizie dai tuoi? So se tvoji kaj javili?
    avere una parte dell'eredità dobiti del dediščine
    ha avuto sette anni di reclusione dobil je sedem let zapora

    6. kupiti, prejeti, iztržiti:
    ho avuto il libro per poche migliaia di lire knjigo sem dobil za nekaj tisočakov
    non abbiamo ancora avuto gli arretrati nismo še prejeli zaostale plače

    7. čutiti:
    ne ebbi pietà zasmilila se mi je
    ho piacere che tu sia venuto vesel sem, da si prišel
    ha molta simpatia per te zelo si mu simpatičen, zelo ti je naklonjen
    ho voglia di fare due passi rad bi se malo sprehodil
    avere fede verjeti, zaupati
    avere speranza upati
    avere fame, sete biti lačen, žejen
    avere sonno biti zaspan
    avere bisogno (di) potrebovati
    avere paura (di) bati se (česa)
    avercela con qcn. koga ne prenašati, na koga se jeziti:
    con chi ce l'ha? na koga se jezi?, kdo se mu je zameril?

    8. (za bolečino, bolezen, slabo počutje)
    ho un forte mal di testa močno me boli glava
    avere la febbre, l'influenza imeti vročino, gripo
    avere la luna biti slabe volje

    9. (s predlogom da, a in nedoločnikom) morati:
    ho da dirti qcs. nekaj ti moram povedati
    ebbe a pentirsi di ciò che aveva detto žal mu je bilo za to, kar je rekel
    ha da passar molto tempo ancora še veliko časa bo treba

    10. (s predlogom a, a che in nedoločnikom)
    temo che abbia a essere un insuccesso bojim se, da bo to polomija
    ebbe ad ammalarsi per il dolore od hudega je zbolel
    averci a che fare con qcn. imeti opraviti s kom:
    se ti torce un solo capello avrà a che fare con me če ti skrivi samo las na glavi, bo imel opraviti z mano
    non avere a che fare, a che vedere con qcs. ne biti v nobeni zvezi s čim, biti nekaj povsem drugega:
    questo non ha a che fare, a che vedere con quanto mi avevi scritto to nima nič skupnega s tistim, o čemer si mi pisal

    11. biti:
    non vi ha motivo di sospettarlo knjižno ni razloga, da bi ga sumili
    quando avremo gli esami? kdaj bodo izpiti?
    PREGOVORI: chi più ha, più vuole preg. več ko imaš, več hočeš

    B) m

    1. imetje, premoženje (zlasti pl.):
    perse al gioco tutti i suoi averi zaigral je vse svoje premoženje

    2. ekon. kredit, v dobro:
    il dare e l'avere debet in kredit, v breme in v dobro
  • avéré, e [avere] adjectif resničen, nedvomen, gotov, dokazan

    il est avéré que ... dokazano je, da ...
  • averti, e [avɛrti] adjectif dobro poučèn; izkušen; kompetenten; emancipiran; masculin izkušen vešč človek

    tenez-vous pour averti (familier) pazite se! zapomnite si!
    un homme averti en vaut deux (proverbe) izkušen človek velja za dva
  • Avest|a [é] ženski spol (-e) das Awesta
    jezik Aveste die awestische Sprache, das Awestisch(e)