Franja

privé, e [prive] adjectif zaseben, privaten; neslužben

en privé zasebno
privé de brez
en tant que personne privée kot navaden državljan
à titre privé zasebno, kot zasebnik; masculin zasebno življenje; zasebni sektor
droit masculin privé zasebno pravo
école féminin privée zasebna šola
entreprise féminin privée zasebno podjetje
homme masculin privé zasebnik
propriété féminin, voie féminin privée zasebna lastnina, zasebna pot
vie féminin privée zasebno življenje
prendre un emploi dans le privé vzeti službo v zasebnem sektorju
le souverain a séjourné à titre privé dans un pays étranger vladar je kot zasebnik bival v neki tuji deželi

Probe, die, (-, -n) preskus, test, (Versuch) poskus, (Bewährungsprobe) preizkušnja, (Kostprobe) pokušina; von Blut, Handschrift, Waren: vzorec (tudi Technik); im Theater: vaja, skušnja; Technik preskušanec, vzorec; Probe ohne Wert vzorec brez vrednosti; Technik Proben nehmen vzorčiti; Probe aufs Exempel machen preveriti; auf Probe arbeiten: na preizkušnji, poskusno; auf Probe nehmen vzeti na poskušnjo; auf die Probe stellen preizkusiti, preveriti; eine Probe ablegen von dokazati (kaj)

prodaj|a ženski spol (-e …) der Verkauf (kreditna Ratenverkauf, ponovna Weiterverkauf, posebna Sonderverkauf, prisilna Zwangsverkauf, na debelo Großverkauf, na drobno Kleinverkauf, na panju gozdarstvo Stockverkauf, pod roko Freihandverkauf, prvotnemu lastniku Rückverkauf, v sili Notverkauf, vstopnic Kartenverkauf, zastavljene stvari Pfandverkauf, zdravil brez recepta Handverkauf), na tržišču: der Absatz (domača Inlandsabsatz, neposredna Direktabsatz); (razpečavanje) der Vertrieb (monopolna/izključna Alleinvertrieb); vozovnic: die Kartenausgabe, Fahrkartenausgabe; (trženje) die Vermarktung
prodaja čez cesto Verkauf über die Straße, Außerhausverkauf
prodaja na cesti Straßenverkauf, Straßenhandel
prodaja na up/kredit Kreditkauf
prodaja pod ceno die Verschleuderung
… prodaje Verkaufs-
(direktor der Verkaufsdirektor, pospeševanje die Verkaufsförderung, številke Verkaufszahlen množina, upad der Verkaufsrückgang, vodja der Vertriebsleiter, Verkaufsleiter)
vrednost pri ponovni prodaji der Wiederverkaufswert
komisijska prodaja die Kommission
dati/vzeti v komisijsko prodajo in Kommission geben/nehmen
ki ni za prodajo unverkäuflich
ki pospešuje prodajo verkaufsfördernd
odprt za prodajo verkaufsoffen
dati/priti v prodajo in den Handel bringen/kommen

program² moški spol (-a …)

1. radia, televizije: das Programm, Sendeprogramm, Fernsehprogramm, Radioprogramm, za otroke: der Kinderfunk; (kulturni Kulturprogramm, nočni Nachtprogramm, Spätprogramm, regionalni Regionalprogramm, zabavni Unterhaltungsprogramm)
časopis za RTV program die Programmzeitschrift
direktor programa der Programmdirektor
prekinitev programa die Programmunterbrechung
tehnika izbiralo za program der Programmwähler, avtomatsko: die Suchautomatik

2. gledališča, kina: das Programm, der Spielplan, die Spielfolge; kinematografski: Kinoprogramm
koncertni program Konzertprogramm
|
napoved programa die Programmvorschau
oblikovanje/sestavljanje programa die Programmgestaltung
sprememba programa die Programmänderung
točka programa der Programmpunkt
v skladu s programom programmgemäß, [programmäßig] programmmäßig
ne v skladu s programom nicht programmgemäß, unprogrammgemäß
dati na program ansetzen
vzeti s programa absetzen
biti na programu auf dem Programm sein (tudi figurativno), predstava: laufen

promet¹ [è] moški spol (-a …) s prometnimi sredstvi: der Verkehr; das Verkehrswesen; količina vozil: das Verkehrsaufkommen; (avtomobilski Autoverkehr, Kraftverkehr, božični Weihnachtsverkehr, cestni Straßenverkehr, na daljavo Fernverkehr, enosmerni Einbahnverkehr, Richtungsverkehr, hitri Schnellverkehr, individualni Individualverkehr, izmenični Wechselverkehr, iz nasprotne smeri Gegenverkehr, kolesarski Fahrradverkehr, kombinirani cestno-železniški Straße-Schiene-Verkehr, kontejnerski Behälterverkehr, kopenski Landverkehr, krajevni Ortsverkehr, Nahverkehr, krožni Kreisverkehr, Rundverkehr, letalski Luftverkehr, letalski tovorni Luftfrachtverkehr, linijski Linienverkehr, lokalni Nahverkehr, Ortsverkehr, Lokalverkehr, lokalni hitri Nahschnellverkehr, mestni Stadtverkehr, nedeljski Sonntagsverkehr, notranji Binnenverkehr, oprtni Huckepackverkehr, parniški Dampferverkehr, pešcev Fußgängerverkehr, počitniški Urlauberverkehr, poklicni Geschäftsverkehr, potniški Fahrgastverkehr, Reiseverkehr, Personenverkehr, povečan zaradi praznika Feiertagsverkehr, pretovarjalni Umschlagverkehr, primestni Vorortverkehr, Nahverkehr, po desni Rechtsverkehr, po levi Linksverkehr, po tirih Schienenverkehr, z vozili Fahrverkehr, Fahrzeugverkehr, z vprežnimi vozovi Fuhrwerkerverkehr, Gespannverkehr, tovorni Güterverkehr, Frachtverkehr, trajektni Fährbetrieb, tranzitni Durchgangsverkehr, Transitverkehr, velikonočni Osterverkehr, vlakovni Zugsverkehr, zbirni Sammelverkehr, zračni Flugverkehr, železniški Eisenbahnverkehr, Bahnverkehr, Zugverkehr)
javni promet öffentliche Beförderung, der Verkehrsbetrieb
javni potniški promet öffentlicher Personalverkehr
mali obmejni promet kleiner Grenzverkehr
obmejni/mejni promet Grenzverkehr
oviran promet die Verkehrsbehinderung
tekoč promet die Flüssigkeit des Verkehrs
minister za promet der Verkehrsminister
ministrstvo za promet das Verkehrsministerium
… prometa Verkehrs-
(gostota die Verkehrsdichte, nadzorovanje die Verkehrskontrolle, obseg das Verkehrsaufkommen, ogrožanje die Verkehrsgefährdung, ogrožanje cestnega Straßenverkehrsgefährdung, oviranje die Verkehrsbehinderung, die Verkehrsbeeinträchtigung, speljava Verkehrsführung, štetje Verkehrszählung, tek/potek Verkehrsablauf, tok [Verkehrsfluß] Verkehrsfluss, ureditev Verkehrsregelung, urejanje Verkehrsregelung, žrtev das Verkehrsopfer, smrtna der Verkehrstote)
z malo prometa verkehrsschwach, verkehrsarm
z veliko prometa verkehrsstark
z reduciranim prometom verkehrsberuhigt
prilagojen prometu verkehrsgerecht
udeleženec v prometu der Verkehrsteilnehmer
zakon o cestnem prometu die Straßenverkehrsordnung (StVO)
zastoj v prometu die Verkehrsstauung, der Verkehrsstau
brez prometa dan v tednu, ulica: autofrei
urejanje prometa v bližini šole die Schulwegsicherung
vzeti iz prometa avtobus, vagon: außer Dienst stellen

promet⁴ [è] moški spol (-a …) v trgovini, pri trgovanju: der Umsatz (dnevni Tagesumsatz, letni Jahresumsatz, rekordni Rekordumsatz); blaga, storitev: der Umschlag ( Warenumschlag,poštni Postumschlag)
provizija od prometa die Umsatzprovision
imeti (1 milijon) prometa (eine Million) umsetzen/Umsatz haben
iti v promet Abnehmer finden, (gut) weggehen
ki gre dobro v promet absatzfähig, marktgängig
spraviti v promet anbringen, an den Mann bringen
vzeti iz prometa aus dem Verkehr nehmen/ziehen
velik promet der Großbetrieb, die Hochsaison, der Hochbetrieb
ki dobiva dohodek po prometu umsatzbeteiligt

promèt traffic; circulation; ekonomija, iztržek turnover; (poslovanje) trade, business, operations pl, financial transactions pl; communication

cestni, ulični promèt street traffic
blagovni promèt goods traffic
osebni, potniški promèt passenger traffic
mestni promèt urban transport
zračni promèt air traffic
odprt za promèt open to traffic
krožni promèt ZDA traffic circle
tujski promèt tourist trade, tourist business, tourism
enosmerni (dvosmerni) promèt one-way (two-way) traffic
ulica z enosmernim promètom one-way street
prekinitev promèta interruption (ali obstruction) of traffic
ustavitev promèta traffic hold-up
zamašitev promèta traffic congestion, traffic jam
preusmeritev promèta (obvoz) diversion, by-pass, detour
zamašen promèt bottleneck, traffic jam
odvijanje promèta easing the flow of traffic
čas močnega promèta rush hour
biti v promètu (krožiti) to circulate, to be in circulation, (denar) to be current
izročiti promètu, dati v promèt to open to traffic, (denar) to issue
vzeti iz promèta to withdraw from circulation, to call in
preusmeriti promèt to redirect, to divert (the) traffic
promèt je bil (začasno) prekinjen, ustavljen traffic was suspended
usmerjati promèt to direct (ali to regulate) the traffic
v tej ulici je mnogo promèta there is a lot of traffic in this street
promèt je bil ustavljen dve uri (the) traffic was held up for two hours
spraviti artikel v promèt to put an article on the market

promèt (-éta) m

1. traffico, circolazione, movimento, comunicazioni, trasporto, servizio:
cestni promet circolazione, traffico stradale
avtomobilski, železniški, promet traffico automobilistico, ferroviario
kopenski, pomorski, zračni promet traffico terrestre, marittimo, aereo
javni, medkrajevni, mestni, linijski promet trasporti pubblici, interurbani, cittadini, di linea

2. servizio, comunicazioni:
poštni, telegrafski, telefonski promet servizio postale, telegrafico, telefonico

3. ekon. circolazione, movimento; commercio:
promet z lesom, z živili commercio di legname, di generi alimentari
blagovni, denarni promet (obtok) circolazione di merci, circolazione monetaria
letni, mesečni promet fatturato annuo, mensile; turnover, giro di affari annuo, mensile
vzeti iz prometa togliere dalla circolazione
spraviti v promet mettere in circolazione, vendere, smerciare

promèt tráfico m ; circulación f ; (redni, letalski, ladijski, železniški) servicio m

cestni promet circulación (ali tráfico) por carretera
mestni (lokalni, medkrajevni) promet tráfico urbano (local, interurbano)
potniški (zračni, vozni, ulični, kopenski, pomorski) promet tráfico de viajeros (aéreo, rodado, callejero, terrestro, marítimo)
promet s tovornjaki tráfico de camiones
tovorni promet transporte m de mercancías
čekovni (klirinški) promet operaciones f pl de cheques (de compensación)
menični promet transacciones f pl cambiarias
devizni promet tráfico de divisas
mejni promet tráfico fronterizo
železniški promet servicio m ferroviario
tujski promet turismo m
urejevanje, reguliranje prometa regulación f del tráfico
luški (tranzitni, blagovni, notranji) promet tráfico portuario (de tránsito, de mercancías, interior)
trgovinski (čezmorski) promet tráfico comercial ali mercantil (transoceánico)
telefonski promet servicio m telefónico
usmerjati (preusmerjati) promet dirigir (desviar) el tráfico
poštni promet servicio postal
dati, spraviti v promet poner en circulación
predati prometu (cesto) abrir a la circulación, (železnico) poner en servicio, (most ipd.) inaugurar
(vagon) vzeti iz prometa retirar del servicio, (denar) retirar a la circulación
zaprt za promet cerrado a la circulación

próstor espacio m ; plaza f ; (sedež) asiento m ; (v gledališču) localidad f ; lugar m , sitio m

prazen prostor asiento m desocupado, plaza f libre
zaseden do zadnjega prostora atestado, abarrotado
(naredite) prostor! ¡apártense!; ¡dejen paso!
v tej dvorani je prostora za 20 oseb en esta sala caben veinte personas
odkazati komu prostor indicar a alg un asiento
napraviti prostor za hacer sitio a (ali para), (stopiti na stran) apartarse a un lado, retirarse
odstopiti komu svoj prostor ceder el asiento a alg
pustiti prostor za dejar sitio a (ali para)
rezervirati prostor reservar una plaza, (v gledališču) reservar una localidad
(za)vzeti mnogo prostora ocupar mucho lugar
zasesti (svoj) prostor ocupar un asiento

protection [prɔtɛksjɔ̃] féminin varstvo, zaščita; podpora, pomoč; protekcija; carinska zaščita; pokroviteljstvo, okrilje; militaire kritje, zaščita pred ognjem

sous la protection pod zaščito, pod pokroviteljstvom
protection contre les accidents zaščita pred nezgodami
protection (anti)aérienne, civile protiletalska, civilna zaščita
protection des animaux varstvo živali
protection de brevets zaščita patentov
protection contre les chars protitankovska zaščita
protection de l'enfance otroško varstvo
protection contre l'incendie, la foudre, les intempéries zaščita pred požarom, pred strelo, pred vremenskimi neprilikami
protection de la maternité zaščita mater
protection des minorités zaščita manjšin
protection des monuments, de la nature zaščita spomenikov, narave
protection contre les radiations, le rayonnement zaščita proti sevanju, žarčenju
protection contre la rouille, contre les accidents du travail zaščita proti rji, proti nezgodam pri delu
protection routière ukrepi za varnost na cestah
système masculin de protection zaščitni carinski sistem
sourire masculin, ton masculin de protection pokroviteljski nasmešek, ton
vêtement masculin de protection zaščitna obleka
obtenir une place par protection dobiti (službeno) mesto po protekciji
se placer sous la protection de quelqu'un iskati zaščito pri kom
prendre quelqu'un sous, en sa protection vzeti koga v zaščito

protokól protocol; minutes pl; record, recording

dati na protokól to make a statement (ali a deposition); to record in a protocol
voditi protokól to keep the minutes
vzeti na protokól to take down, to record officially

prōva f

1. preizkus, preizkušnja; izkušnja:
assumere in prova vzeti na preizkus
conoscere qcs. per prova poznati kaj iz izkušnje
essere a prova di bomba pren. biti neprebojen
far buona prova izkazati se
mettere alla prova preizkusiti
non reggere alla prova ne zdržati preizkušnje
sostenere una prova scritta delati pisni izpit
a tutta prova preizkušen
banco di prova pren. preizkusni kamen
la prova del fuoco pren. ognjeni krst
alla prova dei fatti konkretno, v konkretnem primeru

2. poizkus

3. pričevanje, dokument; pravo dokaz:
prove alla mano dokazano, s konkretnimi dokazi
fino a prova contraria do nadaljnjega
assolto per insufficienza di prove oproščen zaradi nezadostnih dokazov

4. gled. skušnja, vaja:
prova generale generalka

5. mat. preizkus
PREGOVORI: alla prova si scortica l'asino preg. v nevarnosti se pokaže, koliko veljaš

pŕsten¹

pŕstni členek finger joint
pŕstni odtis fingerprint
vzeti komu pŕstne odtise to take someone's fingerprints, to fingerprint someone

pūblicus 3 (na stlat. napisih tudi poblicus in puplicus; po eni od razlag poplicus izhaja iz populus, stlat. poplus „ki (kar) zadeva ljudstvo“, pūblicus pa iz *pūbicus (iz pūbēs) „ki (kar) zadeva odrasle može“; po drugi razlagi gre za besedo etr. izvora)

1. ljudstvo (občino, državo, državljane) zadevajoč, ljudstvu (občini, državi, državljanom) pripadajoč, ljudski, narodov, naroden, občinski, državen (naspr. privatus): loca, litora Ci., flumina Icti., sive privatus esset sive publicus (sc. locus) N. zasebno ali občinsko (državno) zemljišče, suo privato, non publico consilio N. na svojo roko, ne v državnem imenu, pecunia Ci., N. državni denar, državne finance, vectigal Ulp. (Dig.) ali vectigalia Suet. državni dohodki, litterae Ci. ali tabulae Ci. državne listine, uradni dokumenti, vincula N. državna ječa, occupationes C. državni posli, politični posli, publica ac privata sacrificia C., equus (gl. equus) L., servus L. ali minister Ap. državni suženj = oblastniški sluga, uradni sluga (birič), res publica, non privata N. ne zasebna, temveč državna stvar (zadeva), causa L. državna stvar, državna zadeva; pogosto tudi = pravda o državnih stvareh (zadevah): Ci. = iudicium Gell., causae iudiciaque publica Ci. pravde o državnih stvareh (zadevah) in hudodelstvih zoper državo, iniuriae C. državi storjene krivice, razžalitve države, sollicitudo L. zaradi države, sumptu publico Ci. ob državnih stroških, na državne stroške, na stroške države, sine ullā impensā publicā N. brez slehernih državnih stroškov, brez slehernih stroškov z državo, publicum funus Plin. iun., T. na državne stroške prirejen pogreb (toda prim. spodaj pod 2.), bono publico S., L. državi v blaginjo (korist), malo publico S., L. državi v škodo (kvar), na škodo države, pessimo publico Varr., L. idr. državi v največjo škodo, na največjo škodo države, magnificentia Ci. sijaj(nost) države, egregium T. slava države, poena L. od države naložena kazen, periculum L. od države prevzeta nevarnost, dii N. ljudska (državna) božanstva, consilium Ci. državni (= senatski) ukrep (sklep), publicos canes alere Ci. rediti pse na državne stroške (naspr. domesticos canes alere Ci. rediti pse na svoje stroške); poseb. pogosto res publica država (gl. pod rēs). Od tod subst. pūblicus -ī, m državni suženj, oblastniški suženj, uradni sluga, nižji sluga kakega oblastnika, svečeništva, birič (s celotnim izrazom servus publicus, gl. zgoraj): metuit publicos Pl. redarjev, redarstva; pūblicum -ī, n
a) država, občina, občinstvo, ljudska skupščina, ljudski (narodni) zbor: in publicum emere, redimere L. ali consulere in publicum Plin. iun. za državo, in publicum polliceri C. v splošni (obči) prid, in publico animadvertere Plin. iun. v državnem imenu, referre in publicum cornua C. na ljudski skupščini pokazati.
b) državna last (lastnina): publicum populi Romani fieri Ci., avertere aliquid de publico Ci., iubere aliquem (aliquid) populi Romani esse L., Icti. proglasiti (proglašati), razglasiti (razglašati) koga (kaj) za državno lastnino, narediti (delati) koga (kaj) last države, Campanum publicum Ci. kampan(ij)sko državno zemljišče.
c) državni zaklad, državna blagajna, erár: de publico convivari Ci. na državne stroške, pecunias in publico deponere C., pecuniam ex publico tradere C. ali dare L., bona addicere in publicum C. prisoditi (prisojati) državni blagajni, in publicum redigere L. ali referre N. ali conferre L. spraviti (spravljati), odda(ja)ti, prispevati v državno blagajno, publico teneri Suet. biti zavezan (dolžan) plačevati davek državni blagajni.
d) državni dohodki, davki: publica male redimere Ci., conducere publica H.; metaf.: qui salutationum publicum exercet Sen. ph. ki pobira davek (= zahteva vstopnino) od obiskovalcev svojega gospoda (o nekem vratarju); occ. davčni zakup, davčno zakupništvo, državni zakup, državno zakupništvo: dum in eo publico essent L. dokler bi imeli ta državni zakup, magnas partes (deleže) habere publicorum Ci., societates publicorum Ci. delniške družbe za davčni zakup, delniške družbe glavnih davčnih zakupnikov, magister scripturae et sex publicorum Ci. davčni ravnatelj, publicum habere Pl. biti državni zakupnik, biti davčni zakupnik, publicum quadragesimae in Asiā agere Suet. pobirati štiridesetino (kot dačo, dajatev, davek), biti štiridesetinski mitninar (pri državnih zakupnikih); publico frui Ci., Ulp. (Dig.) uživati (prejemati) dohodek od (iz) državnega zakupa.
e) državni arhiv, državno pismohranišče, državna pismohrana: ut scriptum in publico in litteris exstat Varr.

2. javen, občen, obči, splošen, navaden, običajen: favor O., lux publica mundi H. (o soncu), dies Sen. ph. navaden dan (= od jutra do večera), officia Plin. iun., verbum Sen. ph., verba Ci., mores Cu., usus H., Vell., Icti., vina Plin., incendium, pavor L., funus Suet. ob katerem žaluje vsa država (s prekinitvijo delovanja sodišč in drugimi zunanjimi znamenji žalovanja); pesn.: publica cura iuvenum prodis H. skrb čisto vseh mladeničev; publicum est z inf. splošna navada je, splošno uveljavljeno je: publicum eorum (sc. picorum) est tabulata ramorum sustinendo nido provide eligere Plin.; occ. (pesn.) preprost, navaden, vsakdanji, običajen: structura carminis O., vena Iuv., sermo non publici saporis Petr. — Od tod subst. pūblica -ae, f javna blodnica, javna deklina, vlačuga, prostitutka: Sen. ph., Aug.; pūblicum -ī, n javnost, javen prostor, cesta, ulica: in publicum prodire Ci. (od)iti na ulico, (od)iti z doma, javno se (po)kazati, (po)kazati se v javnosti, in publicum se proripere L., in publicum egredi T., in publico (zunaj, z doma) esse non audet, inclusit se domi Ci., in publico (javno) epulari L. ali convivari Ci., in publico versari T., in publico adsistere C., blandiores in publico (na cesti, javno) quam in privato (doma) L., pernoctare in publico Ci. na cesti, publico carere Ci. ali abstinere T., Suet. ne (od)iti z doma, osta(ja)ti doma, rapi de publico Suet., lecticā per publicum vehi Suet., in publico ponere N. ali publico proponere L. ali in publicum proponere Ci. javno izpostaviti, cadaver in publicum (na cesto) abicere Ci., aequare Meli domum publico Varr. izravnati s cesto = porušiti; occ. javno (tj. občinsko ali državno) skladišče: frumenti quod inventum est, in publicum conferunt C., quod (sc. panicum et hordeum corruptum) in publicum contulerunt C. — Od tod adv.
a) pūblicē (star. pōblicē)

1. javno, od države, s strani države, v imenu države, na povelje (ukaz) države, po državnem ukrepu, v prid (korist) državi, za državo (naspr. privatim): privatim ac (et) publice, neque publice neque privatim Ci. idr., p. dicere, venire, interfici Ci., rapere S., frumentum polliceri C., ab Atheniensibus publice exposcebatur (sc. Themistocles) N., litteras publice scribere Ci. ali mittere Ci., N. (na)pisati (ali poslati) uradno pismo (dopis), publice damnati N. v imenu države, publice maximam putant laudem C. za državo, cum enim versuram facere publice necesse esset N. vzeti državno posojilo, mali quid ortum ex hoc sit Ter. državi v škodo (kvar); occ. na državne stroške, na stroške države, ob državnih stroških: publice efferri, ali N., vesci L., statua publice ei in foro constituta est N.

2. občno, (v)obče, splošno, vsak brez razločka, vsi brez razlike, vsi skupaj: Gell., Icti. idr., publice exsulatum ire L.

3. javno, vpričo vseh ljudi, ob navzočnosti vseh ljudi, pred vsem svetom: Eutr., publice disserere Ap., Gell., rumor publice crebuerat Ap.
b) pūbliciter = pūblicē 1.: Pomp. ap. Non.

púf (-a) m pog. debito:
vzeti na puf prendere a credito; prendere, comprare a rate

purgar [g/gu] (o)čistiti; odvajati; pokoro delati, pokoriti se; obvladati (strasti)

purgar de una culpa očistiti krivde
purgar los pecados pokoriti se za grehe
purgarse (med) vzeti odvajalo; fig opravičiti se

purgatif, ive [pürgatif, iv] adjectif odvajalen, čistilen; masculin odvajalno sredstvo

prendre un purgatif vzeti odvajalno sredstvo

purger [pürže] verbe transitif, technique čistiti, izpirati, izsušiti; médecine dati odvajalno sredstvo; poravnati (dolg); izbrisati (hipoteko); odsedeti (kazen); figuré oprostiti, osvoboditi; vieilli razbremeniti, opravičiti

se purger vzeti odvajalno sredstvo
purger son bien de dettes plačati vse dolgove
purger une conduite očistiti vod
purger une région des bandits očistiti pokrajino banditov
purger une peine odsedeti kazen
purger ses péchés pokoriti se za grehe

quaestiō -ōnis, f (quaerere nam. quaesere)

1. iskanje: Afr. ap. Non., cave fuas mihi in quaestione Pl. glej, da se mi ne boš dal iskati, da te mi ne bo treba iskati; v istem pomenu tudi: tibi ne in quaestione essemus cautum intellego Pl.

2. metaf.
a) izpraševanje, (po)vpraševanje, zaslišanje, zasliševanje: rem quaestione captivorum explorare C.
b) sodna (kazenska) preiskava: Icti. idr., aestivum tempus non quaestionis est C. ni (pripraven) za sodne preiskave, quaestio a senatu decreta Ci., quaestionem habere Ci., L. ali exercere Ci. pričeti preiskavo, izvajati (voditi) preiskavo, preiskovati, quaestionem habere de viri morte Ci. o smrti, toda quaestionem habere de servis Ci. ali ex servis L. sužnje vzeti (jemati) v (pod) preiskavo, sužnje podvreči preiskavi, quaestiones rerum capitalium Ci. zaradi (glede) glavnih hudodelstev, quaestio inter sicarios Ci. zaradi (glede) zavratnega umora; occ. natezanje, mučenje (muke) na natezalnici: servos in quaestionem dare, ferre, polliceri, postulare idr. Ci., ad (in) quaestionem abripi Ci., offerre corpus quaestioni Cu., de uxoribus in servilem modum quaestionem habent C. = preiskujejo z natezanjem, (sc. haec) nihil ad tortorem facti enim in eculeo quaestio est, iuris in iudicio Ci. dejanje (hudodelstvo) se preiskuje na natezalnici, pravno vprašanje pa pred sodiščem.
c) meton. α) kazensko sodišče, zborno sodišče, sodni zbor: quaestioni praeesse Ci., praepositus est quaestioni Ci., quaestiones perpetuae Ci. stalna zborna sodišča; ker so bila prvotna narodna sodišča zelo počasna in neokretna, so se sodne preiskave posebnih kazenskih stvari že zgodaj poverjale višjim oblastnikom (gl. pod quaesītor). Ta izredna sodišča so po l. 149 na Kalpurnijev predlog (lex Calpurnia repetundarum) postala stalna (perpetuae); načeloval jim je pretor ali pa iudex quaestionis Ci. tj. višji sodnik, ki je preiskave vodil pod pretorjevim nadzorstvom. Poleg teh načelnikov ali predsednikov je sodni posel opravljalo nad 50 porotnikov, ki so bili sprva senatorji, po času Gaja Grakha (l. 122) vitezi, od l. 70 (po Avrelijevem zakonskem predlogu) dalje tudi tribuni aerarii. V Ciceronovem času je bilo 8 stalnih zbornih sodišč: repetundarum, maiestatis, peculatūs, ambitūs, inter sicarios, veneficii, de vi, falsi. Sicer je quaestio tudi = (preiskovalno) sodno osebje, sodniki, sodišče sploh: dimittere quaestionem Ci. razpustiti sodišče = ustaviti preiskavo, totam quaestionem a severitate ad clementiam transferre Val. Max. β) preiskovalni spis, preiskovalni zapisnik: fictam quaestionem conscribere Ci., obsignare quaestionem (conscriptam) Ci.
d) znanstvena (učena) preiskava, raziskava, raziskovanje, izsledovanje, znanstveno vprašanje: Q., Plin., Iuv., quae (sc. sententia) veri simillima (sc. sit), magna quaestio est Ci. je veliko vprašanje, še ni dognano, res in disceptationem quaestionemque vocatur Ci. se znanstveno razpravlja in preiskuje, tota fere quaestio tractata videtur Ci. je, kot kaže, dokončana..
e) predmet preiskovanja (raziskave), snov, tvarina: perdifficilis quaestio est de naturā deorum Ci., quaestionem poëticam proponere N. snov iz poetike, quaestionem sustinere posse Ci. biti dorasel snovi; poseb. kot ret. t.t. sporna (preporna) govorniška snov, sporno vprašanje, tudi glavna točka sporne snovi: Ci.