Franja

hȁrčiti -īm
I.
1. trošiti: harčiti na luksus
2. tratiti, zapravljati
II. harčiti se imeti stroške: kad se harči, nek se harči če se zapravlja, naj se zapravi vse

hàrtija ž (gr. ehartes)
1. papir: staviti, baciti svoje misli na -u; hartija za pakovanje, štampanje, pisanje; lakmusova hartija; kažu da hartija sve trpi pravijo, da papir vse prenese; pokriti kuću -om sezidati hišo za dolg, z menicami
2. mn. papirji, dokumenti: -e od vrijednosti, vrednosti; pokazati svoje -e svoje papirje, dokumente

haste¹ [héist] samostalnik
naglica, prenagljenost

to be in haste zelo hiteti
to make haste podvizati se
haste makes waste v hitrici gre vse narobe
more haste, less speed tudi počasi se daleč pride
post haste ekspresno

Haus, das, (-es, Häuser)

1. hiša, Tierkunde hišica Haus und Hof vse premoženje; zu Haus/zu Hause doma; zu Haus sein biti doma; nach Haus domov; außer Haus (Verkauf) čez cesto; von Hause aus že po rojstvu, od otroških let, po osnovni orientaciji, po osnovnem poklicu; öffentliches Haus javna hiša; außer Haus essen: zunaj

2. dom (Haus der Kultur dom kulture); im Parlament: zbornica

3. (königliches) Haus (kraljevska hiša, dinastija)

4. družina: (Dame/Herr/Sohn/Tochter/Freund) des Hauses hišni, družinski sein Haus bestellen urediti vse zadeve, narediti oporoko; ins Haus stehen biti pred vrati; Haus an Haus v sosednjih hišah; jemandem das Haus verbieten prepovedati si obiske (čigave/koga); Häuser bauen auf jemandem zaupati v koga; von Haus zu Haus od hiše do hiše

hàva ž (t. hava, ar.)
1. zrak: uzdizati se visoko, u -u
2. podnebje: tu je hava dobra za vojnika
3. nič, prazno: sve je to hava što ti govoriš vse je to luft, zrak, kar govoriš

hči samostalnik
1. (potomka) ▸ lány, leány, leánygyermekGalileo Galilei je bil izredno navezan na svojo hčerko, toda zaradi norm tedanjega časa je ni nikdar priznal za svojo zakonito hčer. ▸ Galileo Galilei rendkívül ragaszkodott a leányához, de a korabeli normák miatt soha nem ismerte el őt törvényes leánygyermekének.Najstarejša hči je študentka, sin bodoči študent. ▸ A legidősebb lányom már egyetemre jár, a fiam pedig leendő hallgató.

2. (podružnica) ▸ leányCikel so ponavljali, vse dokler ni bila celotna količina delnic v lasti podjetja hčere. ▸ A ciklust mindaddig ismételgették, amíg a teljes részvényállomány a leányvállalat tulajdonába nem került.
Banka mati je bila nekdaj v neenakopravnem odnosu s hčerami. ▸ Az anyabank egykor nem volt egyenjogú viszonyban a leánybankokkal.

healer [hí:lə] samostalnik
zdravnik; zdravilo

time is a great healer čas zaceli vse rane

heaven [hevn] samostalnik
nebesa
množina nebesni svod, nebo, nébes; cona; podnebje
figurativno raj, blaženstvo

Heaven bog
by heaven; ali good heavens! sveta nebesa!
the Heaven of heavens deveta nebesa
heaven and earth v nebesih in na zemlji
to move heaven and earth vse napraviti, vsak kamen obrniti
in the seventh heaven v devetih nebesih, blažen
for heaven's sake za božjo voljo
figurativno, pogovorno to heaven, to high nezaslišano, smrdi do neba
heaven forbid bog ne zadeni
it is Heaven's will božja volja je
thank heaven hvala bogu
would to heaven da bog da
what in heaven? kaj za boga?
it was heaven bilo je božansko

helix -icis, f (gr. ἕλιξ vse, kar je zavito, prim. helica)

1. heliks, bršljan ovijalec: Plin.

2. heliks, žolta vrba (Salix helix Linn.), vrsta nakita: Plin.

3. heliks (= actīnophoros), vrsta polža: Plin.

4. okrasna vijuga v zgornjem delu korintskega stebra: Vitr. — Kot nom. propr. Helix -icis, m Héliks, Finejev tovariš: O.

hēlluor (hēluor, ēl(l)uor) -ārī -ātus sum (morda z nepristnim „h“ iz *ēd-louor, sor. z edō jem, žrem) žreti, razsipno —, razkošno —, potratno živeti, zapravljati: tu meo periculo helluabare Ci., quibuscum iam in exostra helluatur Ci., parum eluatus est? Cat., h. in patrimoniis Gell. vse svoje imetje zapraviti; pren.: quasi helluari libris Ci. naslajati se s knjigami, ille gurges helluatus tecum simul rei publicae sanguine Ci. ki se je … gostil s krvjo državljanov.

help² [help] prehodni glagol
pomagati, podpreti, podpirati; pripomoči, prispevati; (u)blažiti (s can in neg)
ne moči se upirati, si pomagati, preprečiti, se izogniti; ponuditi, podati (pri mizi)

I cannot help it ne morem pomagati, sem nemočen
it cannot be helped ni pomoči
if I can help it če se temu lahko izognem
don't be late if you can help it ne ostani delj, kot je potrebno
don't do more than you can help napravi le tisto, kar moraš
I cannot help laughing moram se smejati; ne morem si kaj, da se ne bi smejal
I cannot help myself ne morem drugače
how could I help it? kaj sem jaz mogel za to
to help s.o. in (ali with) s.th. pomagati komu pri čem
to help o.s. to s.th. postreči si s čim, prisvojiti si kaj, ukrasti
to help s.o. to s.th. ponuditi komu kaj (pri mizi), postreči komu s čim
to help a lame dog over a stile; ali to help s.o. out pomagati komu prebroditi težave
to lend a helping hand priskočiti v pomoč
every little helps vse prav pride
nothing will help now ni več pomoči

helve¹ [helv] samostalnik
ročaj, držaj (sekire, bodala)

to throw the helve after the hatchet če je šlo vse, naj gre še to

herausholen (bringen) prinesti; (herausziehen) izvleči; das letzte herausholen aus iztisniti vse moči iz; aus einer Lage: spraviti iz; (Gewinn erzielen) imeti dobiček, Geld: vleči iz, potegniti iz; Kontraste: podčrtati

hērēs -ēdis, m f (prim. gr. χῆρος oropan, gr. χήρα vdova, gr. χῆτος in χάτις pomanjkanje, gr. χωρίς ločeno, gr. χωρίζω ločim)

1. kot m dedič, kot f dedinja; heredem esse (alicuius ali alicui) Ci. ep., Q., Suet., aliquem heredem relinquere Ci., Val. Max., Plin. iun., Suet., heredem aliquem facere, factitare, instituere, scribere Ci. idr., koga za dediča postaviti, heredes (heredem Q.) sequi H. dedičem (dediču) pripasti, h. omnium bonorum L. ali h. ex libella Ci. ep. ali ex asse Q., Mart., Plin. iun. ali h. primus Ps.-Q. glavni (prvi) dedič, dedič vse zapuščine, h. secundus Ci. ep., S., T., Suet. drugi (nadomestni) dedič (če glavni dedič dediščine ne more ali noče nastopiti), h. ex tertia parte Ci. ali ex triente Suet. dedič zapuščinske tretjine, h. ex dodrante N. tričetrtinski dedič, h. quartae partis H., h. necessarius Plin. iun., h. suus Dig. naravni dedič, dedič po rojstvu; sg. kolekt.: nec multus intra limen heres est Sen. rh.; o ženskah: Dig., heres erat filia Ci., testamento fecit heredem filiam Ci., cur (mulier) virgini Vestali sit heres, non sit matri suae? Ci., clara heres Ven.

2. metaf.
a) dedič, dedinja, naslednik —, naslednica v čem: Academiae Ci., regni L., heres laudis amica tuae O., paterni odii T.
b) šalj. = lastnik, posestnik, gospodar: abstuli hanc quoius heres numquam erit Pl.
c) = stolō: (alui) innumero herede prosint Plin.
č) pesn. = podrast: quin gemino cervix herede valentior esset O. z dvema podraslima vratovoma (nam. odsekanega).

Opomba: Star. acc. sg. hērem: Naev. fr.

herojsko prislov
(pogumno; junaško) ▸ hősiesen, heroikusan
Ranjenec je vse skupaj prenesel zelo herojsko, naročil mi je, naj poiščem pomoč. ▸ A sérült nagyon hősiesen viselte az egészet, rám parancsolt, hogy kérjek segítséget.
Torinski gasilec Mario Trematore je planil v ogenj in herojsko rešil skrinjo s prtom. ▸ Mario Trematore torinói tűzoltó berohant a tűzbe és hősiesen kimentette a leplet tartalmazó ládát.
Ob novem pripomočku bo vsaj za nekaj trenutkov pozabil na vse bolezni, s katerimi se herojsko spopada v življenju. ▸ Az új eszközzel legalább néhány pillanatra elfelejti az összes betegséget, amellyel hősiesen küzd az életében.
Nikoli ne bo herojsko prijezdil na pomoč soigralki. ▸ Soha nem fog hősiesen a csapattársa segítségére sietni.
Ahab je herojsko umrl v bitki. ▸ Ahab hősi halált halt a harcban.

hī̆c, haec, hō̆c, pron. demonstrativum prve osebe, ta, ta, to; le-ta, le-ta, le-to; tale, tale, tole. Pron. hi-c, hae-c, ho-c je sestavljen iz poudarjajoče part. hi in kazalne naslonke ce [gl. to besedo]. Pri sklonih, ki se končujejo na „s“, ta ce pogosto odpade, tako da brez razlike uporabljamo dvojne oblike huius in huiusce, hos, has in hosce, hasce. Nom. sg. se je prvotno glasil hĭce, haece, hōce [iz hodce, prim. illud, istud], po 3. stol. pred Kr. po odpadu samoglasnika „e“ nav. hĭc, haec, hōc [= hoce], po koncu 2. stol. pred Kr. [nam. hĭc] tudi hīc [= hice, obl. tvorjena po neutr. hoce]. Pred vprašalnim ne se je „e“ oslabil v „i“: hī̆cine, haecine, hōcine? tale, tale, tole? Pron. okrepljen z dem = ce [prim. i-dem]: hisdem diebus Pall., hisdem digressis, hisdem notos Amm. — Star. obl.: dat. sg. fem. hac: Ca.; nom. pl. masc. hīc: Enn., Pl., Varr., tudi hīsce: Pl., Ter., L.; nom. pl. fem. haec: Pl., Ter., Varr., Ci., Lucr., Cat., Tib.; okrajšan gen. pl. masc. hōrunc: Pl., Ter., fem. hārunc: Pl., Ter.; dat. in abl. pl. hibus: Pl. (to obliko navajata tudi Varr. in Char.); gen. sg. huius enozložen pri Pl.; dat. sg. nav. enozložen, redko (pri poznih pesnikih) dvozložen (npr. pri Sid.)Nasploh pomeni ta pron. to, kar je govorečemu krajevno, časovno ali po mišljenju (čutenju) najbližje (naspr. ille). Od tod

1. (krajevno) pogosto = tukajšnji, navzoči, prisotni, moj, naš, včasih = tu(kaj): hic M. Antonius Ci., hic Sex. Roscius Ci. = moj varovanec, bona huiusce Sex. Roscii Ci., hic locus Ci. kraj, kjer sem, — kjer smo, haec urbs Ci. naše, per hanc dextram … obtestor te S. pri svoji desnici; neutr. pl. haec „vse tukajšnje“ = tukajšnje razmere ali vesoljni svet ali rimsko mesto, rimska država: haec delere, haec vastare Ci. rim. mesto, omnes, qui haec ex minimis tanta fecerunt Ci. rim. državo, toda za Grka je haec = Grčija: L.; v pogovornem jeziku je hic homo = ego: huic homini (= mihi) parata erunt verbera Pl., hunc hominem (= me) H., si anum hanc audire voles, quae te … amo O. mene starko tu, tako tudi: tu si hic (= ego) sis, aliter sentias Ter., hi (= nos) cernimur Val. Fl.

2. (časovno)
a) = sedanji, današnji, naš: haec aetas, haec tempora, hic dies, hic status rerum, hi mores Ci., hac annonā Ci. ob sedanji draginji, in hac magnificentia L. ob sedanjem sijaju, quantum haec Niobe Niobe distabat ab illa O. sedanja od prejšnje; huncine solem tam nigrum surrexe mihi! H.; pron., ki kaže na pravkar pretekli čas: per hos annos Ci. v zadnjih letih, hoc triduo vel quatriduo Ci. v zadnjih treh ali štirih dneh, ante hos sex menses Ph. pred (zadnjimi) šestimi meseci.
b) = ta (to), o komer (čemer) se ravno govori, ki se pravkar obravnava ali o komer (čemer) se ravno razpravlja, pričujoči (-a, -e): hic sapiens, de quo loquimur Ci., haec causa Ci., hic nobis orator ita confirmandus est Q. Nepot vedno imenuje glavno osebo posameznega življenjepisa hic = ta mož: hunc … historici laudibus extulerunt N., hunc Athenienses diu … desideraverunt N.; neutr. sg. subst.: quidquid ego huius feci Ter. vse, kar sem pri tej stvari storil.

3. hic v naspr. z ille
a) (kadar govorimo o dveh že imenovanih osebah ali stvareh, tako da pomeni ille bolj oddaljeno, prej imenovano osebo ali stvar, hic pa bližjo, pozneje omenjeno) ta, ta, to — oni, ona, ono: Caesar magnus habebatur et Cato; ille misericordiā clarus factus, huic severitas dignitatem addiderat S., ignavia corpus hebetat, labor firmat: illa maturam senectutem, hic longam adulescentiam reddit Cels.; redkeje kaže hic na prej imenovano osebo ali stvar in to le tedaj, če je ta (oseba ali stvar) govorečemu bližja po njegovem čutenju ali zanimanju (ne krajevno ali časovno): cave Catoni anteponas Socratem; huius (= Catonis) enim facta, illius (= Socratis) dicta laudantur Ci. ki mu je rojak Katon bližji kot Grk Sokrat, melior est certa pax quam sperata victoria; haec (pax) in tua, illa (victoria) in deorum manu est L. (ker je govorniku mir bolj pri srcu kot zmaga).
b) (brez povezave z dvema že omenjenima osebama ali stvarema) eden — drugi: homines diversissimis studiis ducuntur: hic honoribus petendis, ille divitiis quaerendis operam dat Ci.; pesn. in poklas. tudi hic — hic.

4. (kadar se nanaša na besede govorečega)
a) kaže na pravkar povedano = ta, ta, to: haec habui, de amicitia quae dicerem Ci. (ob koncu svojega spisa De amicitia), hi Catilinae proximi familiaresque sunt Ci.
b) kaže na to, kar sledi = tale, tale, tole, sledeči, naslednji: his verbis eum adlocutus est Ci., in hunc modum locutus est C., in quibus (litteris) haec fuisse scripta Thucydides memoriae prodidit: „Pausanias … tibi muneri misit“ N., pax convenit his condicionibus, res hoc modo (takole) facta est L., illa … his est resecuta rogantem: „quisquis es, ignoscas“. O.

5. = tak, takšen: his legibus Pl., hac iuventute Ci. ep., his praesertim moribus Ci., non hos quaesitum in usūs V., non his iuventus orta parentibus H. od tako slabih, lectos … miserat infelix non haec ad proelia Thybris Val. Fl., in hoc caenum, in has sordes abici Plin. iun.; tako tudi (krepkeje kot is) kaže na nekaj določenega, opredeljenega: quam quisque norit artem, in hac se exerceat Ci.

6. neutr. sg. hoc
a) = toliko, le toliko: hoc dico, hoc certum est ali constat Ci.
b) s partitivnim gen.: quid hoc morbi est? Ter. kakšna bolezen je to? hoc aetatis Pl. ali hoc aevi Plin. iun. ta doba, ta vek, in hoc aevi O. ali ad hoc aevi Plin. do sedanjega časa, do sedanjosti, hoc honoris suscipere Ci. ep. to stopnjo časti, hoc litterarum ali litterularum Ci. ep. to borno pismo, pisemce, hoc commodi est, quod … Ci. pri tem je to dobro, da … , hoc mihi iuris … dabis H. to, kar je prav; to, kar zahtevam (si prisvajam) kot svojo pravico, hoc mentis, hoc incommodi Q.
c) hoc est to je, to se pravi (ob razlagi kakega prejšnjega pojma): Q., Plin. iun., Suet., honor amplissimus, hoc est consulatus Ci., nos, hoc est populus Romanus S., frugi, quod sit satis, hoc est, ut vitale putes H., hoc est, hoc erat tudi kot izraz jeze, nejevolje: hoc est patrem esse Ter., hoc illud, germana, fuit? V., hoc erat, … melius quod scribere possem H., hoc erat in primis quod me gaudere iubebas Pr.
č) kaže na kako sledečo razlago (inf., ACI, kak relat., vprašalni, kavzalni, finalni ali kondicionalni stavek): hoc maxime laudabile est, semper aliquid pro re publica facere Ci., hoc intellego, omnium ora in me conversa esse Ci., una in convivio erat hic, quem dico, Rhodius adulescentulus Ter., his libris tribus, quos de natura deorum scripsimus Ci., hi erunt fere, qui … putabunt N., hoc … est, quod ille it ad cenam cottidie Pl., ex hoc duxerint nomen, quod sint formati quodam modo Q., hoc efficiebat, quod mariti minores erant Plin. iun., hoc fieri potest, si coeperimus Q., hoc nempe intentio tua, ut libertatem revoces Plin. iun., hoc scilicet, ne suspectus his foret Vell.
d) kot abl. mensurae pri komp. (krepkejši kot eo) tem: de quo hoc plura referemus, quod obscuriora sunt eius gesta N.; quo — hoc čim — tem: Ci., C. idr.Posamične adv. obl.

I. hāc (abl. sg. fem., sc. parte ali viā, prim. quā) na tej strani, s te strani, na tem mestu, tu, tukaj, tod: Kom., Ci. idr., hac copias traduxit N., hac iter est V., hac iter superis est ad tecta Tonantis O.; v soodnosnosti: quaque (= et qua) impetus egit, hac sine lege ruunt O., hac hac pergam, qua via longum compensat iter Sen. tr.; v naspr.: hac atque illac Ter. tu in tam = povsod, nunc hac iuvenem, nunc circumfunditur illac O. tu — tam; ret. hac — hac (= hac illac): Plin. iun. hac fugerent Grai, … hac Phryges V., hac Amor hac Liber Pr., hac atque hac Aug. — v sklopu (ixpt.)

1. hāc-propter zato, zaradi tega: Varr.

2. hāc-tenus
a) (krajevno) do sem, do tod, tako daleč: hactenus est tutum O., h. Euxini pars est Romana sinistri O.; v tmezi: hac Troiana tenus fuerit Fortuna secuta V., hac dominum tenus est illa secuta suum O.
b) (časovno) doslej, do te dobe: Fl. idr. poklasični pisci hactenus, Acca soror, potui; nunc volnus acerbum (me) conficit V., h. quietae utrimque stationes fuere; postquam … L., h. comitem fratri se dedit, inde … Seriphon deserit O., h. Nero flagitiis … velamenta quaesivit T.
c) metaf. a) do te točke, do sem (ob koncu govora); z glag. dicendi: hactenus de amicitia … dixi Ci., h. Attico vivo edita (haec) a nobis sunt N., quod h. ostendisse satis est Q.; pa tudi brez glagola (elipt.), ki deloma sklepa govor: sed de hoc quidem h. Ci. toliko, zadosti, sed haec h. Ci. idr., h. Aeacides, vocem gravis hasta secuta est O., h. Trogus Plin.; v tmezi: hac Arethusa tenus O.; ki deloma vodi k novemu predmetu: sed haec h.; nunc ad ostenta veniamus Ci., de malorum opinione h.; videamus nunc de bonorum Ci., h. arvorum cultūs et sidera caeli (cecini), nunc te, Bacche, canam V., h. in occidentem Germaniam novimus; in septentrionem ingenti flexu recedit T.; z mox: Col. ali iam: Plin. b) (ki omejuje stopnjo, mero) do te mere, le to, le toliko (večinoma s si, quod, quoad, ut, ne idr.): hactenus indulsisse iuvat V., servus h. paret T., h. Vitellius voluerat T., h. reprehendet, si qui volet, non amplius Ci., patrem familiae h. ago, quod percurro Plin. iun., h. manu servi usus, ut inmotum pugionem extolleret T., h. addito discrimine, ne auctor dubitaretur T., interficere constituit (Agrippinam), h. consultans, veneno an ferro vel qua alia vi T.

II. hīc, starejše heic (iz *hei-ce), hīce (loc. sg. neutr.)

1. (krajevno) tu, tule, tukaj(le), na tem kraju (mestu), tukaj pri nas: Kom. idr. hic cum essem in urbe ac domi Ci., video hic in senatu esse quosdam Ci., si haec apud Scythas dicerem, non hic in tanta multitudine civium Romanorum Ci., hic (sc. Athenis) ita vixit, ut universis Atheniensibus merito esset carissimus N.; z gen.: hic viciniae, hic proxumae viciniae Kom. tukaj v bližini, prav blizu tukaj; podvojeni adv.: hic, hic sunt in nostro numero Ci.; z naspr.: hic — illic tu — tam, na enem kraju — na drugem: Ter., V., Q.; tudi asindet.: hic, illic, ubi mors deprenderat, exhalantes O. tu(kaj) in tam(kaj).

2. (časovno) nato, potem, zdaj pa: Ter., hic iste Sthenium citari iubet Ci., hic illi flentes rogare coeperunt Ci., hic … Lacedaemonii legatos Athenas miserunt N., hic cum crebri afferrent nuntii … , Miltiades hortatus est pontis custodes N., hic regina … poposcit … pateram V., hic Postumius accensus irā … ait L., hic mulier erubuit merito Q.

3. metaf. pri tem, tedaj, potemtakem, pri tej priložnosti, ob takih okoliščinah, poseb. v vprašanjih začudenja ali tudi koncesivno = pri vsem tem, navkljub temu, in vendar: hic mihi quisquam pacis commoda commemorat Ci., hic tu me etiam gloriari vetas Ci. če hoče kdo izreči svojo nejevoljo, grajo o tem, kar so drugi govorili ali storili = in zdaj, in tu: hic lictor Cornelius occiditur Ci., hic quaerat quispiam Ci., tu, Verres, hic quod moliare, non habes Ci., hic iam plura non dicam Ci., hic nos dubitatis tantam inuriam vindicare? Ci., hic tu tabulas desideras … ? Ci., hic, quantum in bello fortuna possit, cognitum est N., hic vero nulla munitio est, quae perterritos recipiat C., hic mihi quisquam … misericordiam nominat S.

III. hinc.

1. (krajevno) od tod, s tega kraja, — mesta, iz te pokrajine, kjer je govoreči: Kom., Q., Val. Fl., Suet. idr. cum hinc egressi sunt Ci., via, quae h. est in Indiam Ci., Calones in proximum tumulum procurrunt. Hinc celeriter deiecti se in signa … coniciunt C., hinc (= ex vinculis) se expedivit N., qua pateat h. exitus L.; occ. od tod = s tega sveta: Aug., hinc a nobis profecti in caelum Ci.; v sl. hinc (kakor tudi njegovo naspr. illinc, inde) pogosto na vprašanje kje? (nam. odkod?) = tu(kaj), na tej strani: intellegitis hinc veritatem resistere Ci., h. stare Lucan., urbs hinc Toronaico, hinc Macedonico saepta mari L. na tej — na oni strani, na obeh straneh, hinc spe, hinc metu militares animos versant Cu., hinc atque hinc vastae rupes … minantur V. tukaj in tamkaj, na obeh straneh, hinc pudicitia pugnat, illinc stuprum Ci., multis hinc atque illinc vulneribus acceptis L.; tako tudi: hinc et hinc Mart., hinc et illinc Pl., hinc vel illinc T., hinc — inde T., Plin. iun., Suet., inde et hinc T., hinc et inde Mart., Suet., inde — hinc Q., hinc indeque Amm., hinc — hinc — inde T.

2. (časovno) odslej, od zdaj, od takrat: quisquis es, amissos hinc iam obliviscere Graios V., hinc consules coepere creari Eutr.; hinc (nam. abhinc) izza, pred: quam si hinc ducentos annos fuerim mortuus Pl.; occ. nato, potem, zatem: hinc ferro accingor rursus V., hinc toto praeceps se corpore misit in undas V., hinc alios … pavet … luctus Val. Fl., hinc volucrum naturae dicentur Plin., sacra hinc et immolationes T., Suetonius hinc Paulinus biennio prosperas res habuit T., orsus hinc a pietatis ostentatione Suet.

3. metaf.
a) od tod (označuje začetek): hinc canere incipiam V., hinc iam incipiam Q., iam hinc ergo nobis inchoanda est pars Q.
b) od tod = od tega človeka: iam hinc scibo, ubi siet Ter., vel hilarissumum convivam hinc indidem expromam tibi Pl. od prav tistega človeka = od mene.
c) partitivno od tod = od te stvari (proč): licet hinc quantum cuique videbitur circumcidat atque amputet Ci.
č) od tod (pomeni izvor, povod, vzrok, posledico), zato, zaradi tega: hinc illae pecuniae redundarunt Ci., hinc in Ligarium crimen oritur Ci., hinc sicae, hinc venena, hinc falsa testamenta nascuntur Ci., hinc omnes intellegere potuerunt Ci., hinc illae sollicitudines, hinc illae quaestiones sunt Ci., hinc accidit dubitatio Q., omnium bellorum initium et causam hinc sumpsit Suet.; brez glag.: hinc totum odium, hinc omnis offensio Ci., hinc apud Atheniensīs magnae discordiae Ci.; preg.: hinc illae lacrimae Ter.

IV. hōc, klas. (pri Ci. in C.) le hūc,

1. sem, tu sem, semkaj: nunc hoc animum advortite ambo Pl., hoc tunc ignipotens caelo descendit ab alto V., spectatumne hoc venimus? L., vincentes hoc pervenistis L., et hoc et illoc Petr., succede huc Pl., procede tu huc Ter., accede huc ad me Ter., huc homines veniebant Ci., huc longius est digressa oratio mea Ci., huc (= domum) ut rediit N., huc ex ephoris quidam descenderunt N., huc eodem profectus est Phocion N., huc consul … praesidium inposuit S., huc … caementa demittit redemptor H., huc illuc volvens oculos V. sem in tja, huc atque illuc signa moveri … videtis L. sem(kaj) in tjâkaj), na to in na ono stran; v tem pomenu tudi: huc et illuc Ci., huc illucque Plin., (pesn.) huc atque huc V., huc et huc H.; podobno: tum huc, tum illuc Ci. ali nunc huc, nunc illuc V. zdaj sem, zdaj tja, huc illucve Cels. sem ali tja; prolept. pri glag. mirovanja: huc ades V. pridi sem k meni, quare huc adsim O. zakaj (sem semkaj prišel in) sem tu.

2. metaf. semkaj, k temu, za to, v ta namen: renumeret dotem huc Ter., omnia … verba huc redeunt Ter. letijo, merijo na to, huc evasit Ter. prišel je na to, huc accedit timor Ci. temu se pridruži še strah, opus est huc limatulo … tuo iudicio Ci., adde huc fontium gelidas perennitates Ci., multa huc minora navigia addunt C., adde huc populationem agrorum L., huc natas adice septem O., igitur huc intendit T. si je to zamislil; huc določen s stavki: rem huc deduxi, ut … pugnare possetis Ci., res huc erat deducta, ut … C., adde huc, quod mercem sine fucis gestat H., quod autem posui … , huc pertinet, ut … Q., huc flexit, ut Tiberium … impelleret T.; occ. do te stopnje (mere), tako daleč: huc unius mulieris libidinem esse prolapsam Ci.; z gen.: huc malorum ventum est Cu. tako daleč v, huc arrogantiae venerat, ut legatos ad Tiberium mitteret T. toliko si je drznil, huc confidentiae venisse T. tako daleč v … Vprašalno hūci-ne? do sem? do tod? do tega? tako daleč? (prim. hī̆cine): hucine tandem haec omnia reciderunt? Ci., hucine, Micipsa pater, beneficia tua evasere, ut … ? S.; z gen.: hucine rerum venimus? Pers.

hinsein^*, hin sein* biti izgubljen/pokvarjen/izčrpan; (begeistert sein) biti navdušen; alles ist hin vse je šlo, vse je preč/proč

híp moment; instant

v hípu in a moment, in a trice, in no time, in less than no time, in no time, (kot bi trenil) before you could say knife (ali Jack Robinson); in the twinkling of an eye
niti za híp not for a single second
v hípu je bilo vse končano everything was over in a flash
vsak híp at any moment
prav ta híp at this very moment
v hípu bom pripravljen I'll be ready in a minute (ali in a jiffy ali in a trice ali in a twinkling)
imate híp časa zame? can you give me a minute?
počakajte híp! wait a moment!, wait an instant, wait half a minute, hold on a second!

hirati glagol
1. (postajati slaboten) ▸ sorvad, hervad, aszalódikMaja zdaj že lep čas noče jesti, iz tedna v teden bolj hira, njeno telo postaja podobno okostnjaku. ▸ Maja már egy jó ideje nem akar enni, hétről hétre egyre jobban sorvad, a teste egyre inkább csontvázra hasonlít.
Če rastlina brez vidnega razloga hira, jo morate vzeti iz posode in ji natančno pregledati korenine. ▸ Ha a növény látható ok nélkül fonnyadozik, ki kell venni a cserépből és meg kell vizsgálni a gyökereit.

2. (propadati) ▸ hanyatlik, visszaesikPrišlo je do popolnega zatona trgovine v mestnem središču, saj manjše trgovine in butiki kar po vrsti zapirajo vrata, vse bolj pa hirajo tudi veleblagovnice. ▸ A városközpontban teljesen visszaesett a kereskedelem, a kisebb üzletek és a butikok egymás után zárnak be, valamint egyre inkább hanyatlanak a nagyáruházak is.

histoire [istwar] féminin zgodovina; zgodba, pripoved; figuré laž, sleparija, pravljica; nevšečnost, sitnost; zadeva

histoire d'amour ljubezenska zgodba
histoire ancienne, du moyen âge, moderne, contemporaine zgodovina starega veka, srednjega veka, moderna, sodobna
histoire de l'art, de la civilisation zgodovina umetnosti, civilizacije
histoire à dormir debout zelo dolgočasna zgodba
histoire horrible, humoristique srhljiva zgodba, humoreska
histoire de la littérature, littéraire slovstvena zgodovina
histoire naturelle prirodopis
histoire de rire, de s'amuser vesela, zabavna zgodba
histoire sainte biblijska zgodba
histoire universelle, mondiale obča, svetovna zgodovina
avoir des histoires avec quelqu'un imeti nevšečnosti s kom
il me cherche une histoire išče prepira z menoj
être de l'histoire pripadati zgodovini, biti zgodovinski
faire des histoires delati sitnosti, sitnariti
il en fait des histoires pour si peu de choses sitnari zaradi takih malenkosti
faire des histoires à quelqu'un komu polena pod noge metati, delati mu sitnosti
c'est une histoire que tout cela! vse to je laž, sleparija
raconter des histoires (figuré) pripovedovati laži, lagati
que d'histoires! kakšne sitnosti!
c'est une autre histoire to je nekaj (čisto) drugega
c'est toute une histoire (familier) to je zelo dolga zgodba
le plus beau de l'histoire (familier) najlepše, najboljše pri zgodbi (stvari)
je ne veux pas d'histoires ne maram kakih neprijetnosti, nevšečnosti
histoire de z (edinim) namenom, da ...
il est sorti, histoire de fumer une cigarette šel je ven, samo da bi pokadil cigareto
histoire de rire samo za smeh, samo da se nasmejemo