Franja

tintillo

(vino) tintillo svetlo rdeče vino

tinto (temno) rdeč

(vino) tinto rdeče vino
tinto en sangre okrvavljen, krvav

tintura f

1. barvanje:
tintura dei capelli, di una stoffa barvanje las, tkanine
una tintura di fisica pren. površno znanje iz fizike

2. barvilo

3. farm. tinktura:
tintura di iodio jodova tinktura

4.
vino tipico (nova kategorija za vino da tavola z nekaterimi značilnostmi rajona) ○

tipico agg.

1. tipičen, značilen, izrazit

2. tipski, vrsten

3. simbolen:
Agnello tipico simbolno jagnje

4.
vino tipico (nova kategorija za vino da tavola z nekaterimi značilnostmi rajona) ○

točíti¹ (tóčim) imperf.

1. versare; mescere:
točiti vino mescere, versare il vino
točiti bencin v rezervoar riempire il serbatoio di benzina, fare il pieno di benzina

2. pren.
točiti solze versare lacrime, piangere
točiti sline secernere saliva

3. pren. (puščati tekočino) colare, perdere, lasciar uscire:
lonec toči la pentola perde

tomar od-, pre-, pri-vzeti; použiti, (po)piti; uloviti; zavzeti, osvojiti; dobi(va)ti, preje(ma)ti; najeti, v službo vzeti; kupiti; zapreti (pot, dohod); zamašiti; dohiteti; obiti, spreleteti; prilastiti si; imeti (por za); kreniti po poti

tomar aborrecimiento mrzeti
tomar aliento sapo zajeti
tomar los antecedentes vzeti osebne podatke
tomar un billete kupiti vozovnico
tomar café, cerveza kavo, pivo piti
tomar un camino kreniti po poti
tomar carnes zrediti se
tomar color dobivati barvo
tomar la comida jesti
tomar consejo za svet vprašati
tomar a cuestas na rame vzeti
tomar un dependiente vzeti v službo nameščenca
tomar (el) desayuno zajtrkovati
tomar disposiciones ukreniti
tomar estado lotiti se poklica; poročiti se
tomar la fresca iti na svež zrak
tomar el gusto (a) vzljubiti
tomar un mal hábito navzeti se slabe navade
tomar (el) ímpetu zalet vzeti
tomar informes informirati se, poizvedovati
tomar la lección a izprašati lekcijo (učenca)
tomar lecciones (con) jemati inštrukcije (pri)
tomar nota de na znanje vzeti
tomar la palabra povzeti besedo
tomar la palabra (a) koga za besedo prijeti
tomar a pecho a. k srcu si kaj vzeti
hay que tomar un partido treba se je odločiti (zavzeti stališče)
tomar el pelo (a) prevarati, oslepariti, za norca imeti
tomar puerto zapluti v pristanišče
tomar la puntería meriti na
tomar una resolución (ali decisión) sprejeti sklep
tomar soleta popihati jo
tomar taquigráficamente stenografirati
tomar té, café piti čaj, kavo
tomar tierra pristati (letalo)
tomar vida oživeti
tomar vuelo širiti se
hacer tomar dati (zdravila)
le tomó el sueño spanec ga je premagal
le ha tomado la vez prehitel ga je
tomar odio (a) zasovražiti
los tomó la noche noč jih je prehitela
¡toma! hm! a tako! seveda! kajpak! ta je pa dobra!
tomar a su cargo prevzeti kaj
tomar a mal, tomar en mala parte (ali mal sentido) zameriti
tomar a risa vzeti kot šalo
tomar en serio resno vzeti
tomar por la derecha iti na desno
tomarse zarjaveti
tomarse con alg. spreti se s kom
tomarse interés (por) zanimati se (za)
tomarse la libertad drzniti si, dovoliti si
tomarse la molestia potruditi se
tomarse de orín zarjaveti
tomarse de polvo prašen postati
tomarse (del vino) opi(jani)ti se

tonel moški spol sod, kad

el vino huele a tonel vino diši po sodu
estar hecho un tonel popolnoma pijan biti

tonneau [tɔno] masculin

1. sod

tonneau d'arrosage (cestni) škropilni voz
mettre le vin en tonneau dati vino v sod
mettre un tonneau en perce navrtati sod
fond masculin de tonneau ostanek na dnu soda; slabo vino; usedlina, droži

2. tona

tonneau de registre registrska tona (2,830 m³); aéronautique obrat; automobilisme prekuc, prevrnitev
être du même tonneau (figuré) biti iste, enake baže
faire, exécuter une série de tonneaux napraviti vrsto obratov
la voiture a fait plusieurs tonneaux avto se je večkrat prevrnil, obrnil

torcer [-ue-, c/z] z(a)viti, (s)kriviti, upogniti; (za)sukati; figurativno spremeniti

torcer su camino (ali ruta) kreniti s poti
el camino tuerce a derecha pot zavije na desno
torcer el cuello (a) komu vrat zaviti
torcer el gesto (fig) kisel obraz napraviti
torcer la justicia spačiti pravico
torcer las manos roke viti
torcer el morro, torcer el hocico nos vihati, kujati se, upirati se
torcer los ojos oči zavijati
torcer el pescuezo (a) komu vrat zaviti
torcer la voluntad (de) (fig) koga odvrniti od njegovega mnenja
torcerse zvi(ja)ti se, viti se; skisati se (vino); sesiriti se; drugega mnenja postati; spodleteti
torcerse un brazo roko si spahniti (zviti)

tortīvus 3 (torquēre) drugič (v drugo, ponovno) stiskan (prešan, teščen), prestiskan (preprešan, preteščen): Cael., mustum Ca., Col., quarto die calcato (sc. uvas) et mustum, quod nihil habeat ex tortivo, coicito in seriam diligenterque curato Col., super omnia addi maturescente iam vino iubet mustum, quod ille tortivum appellat, nos intellegimus novissime expressum Plin.

traditore

A) m (f -trice; pog. -tora) izdajalec, izdajalka

B) agg. (f -trice)

1. izdajalski:
occhi traditori zapeljive oči
vino traditore zavratno vino

2. knjižno hudoben, goljufiv

traître [trɛtrə] adjectif izdajalski; zahrbten, potuhnjen; masculin izdajalec

ce vin est traître to vino je zahrbtno, nevarno
être traître à sa patrie biti izdajalec svoje domovine
prendre quelqu'un en traître s kom zahrbtno, potuhnjeno ravnati
il n'a rien dit, pas un traître mot niti besedice ni črhnil
(humour) traître, traîtresse izdajalec, -lka, zahrbtnež -ica
tu as menti, traîtresse! lagala si, izdajalka!

trarre^*

A) v. tr. (pres. traggo)

1. knjižno povleči; potegniti, potezati:
trarre avanti pren. zavleči
trarre la lana presti volno
trarre a sé vleči, potegniti k sebi
trarre via odvleči

2. odvleči, odpeljati (tudi pren.):
trarre qcs. a buon fine kaj uspešno dokončati, izpeljati
trarre in errore spraviti, zavesti v zmoto
trarre in inganno prevarati
trarre in salvo rešiti, spraviti na varno
trarre in servitù zasužnjiti
trarre qcn. al supplizio koga peljati na morišče

3. spodbuditi, spodbujati; pritegniti

4. pren. odrešiti; spraviti, spravljati:
trarre qcn. d'impaccio koga rešiti iz zadrege
trarre qcn. da un pericolo koga rešiti iz nevarnosti

5. vzeti, jemati iz; iztisniti, iztiskati:
trarre qcn. di senno koga spraviti v blaznost, obnoriti
trarre a sorte izžrebati
trarre vino dalla botte vzeti vino iz soda

6. imeti, dobiti, pridobivati (tudi pren.):
trarre beneficio, guadagno imeti korist
trarre origine izvirati

B) v. intr.

1. knjižno napotiti se; teči kam

2. knjižno pihati (veter)

3. ekon. izdati, trasirati (menico, plačilni nalog)

C) ➞ trarsi v. rifl. (pres. mi traggo) izvleči se; spraviti se:
trarsi da una difficoltà, da un pasticcio izvleči se iz težav
trarsi di mezzo spraviti se izpod nog

travailler [travaje] verbe intransitif delati, ustvarjati; truditi se, naprezati se; zviti se, kriviti se (les); chimie vreti; verbe transitif obdel(ov)ati; vaditi se (son piano na klavirju); obiskovati (odjemalce) (trgovski potnik); figuré nadlegovati, mučiti, ne miru dati (quelqu'un komu), vznemirjati, skrbeti, povzročiti skrbi (quelqu'un komu)

travailler dur, d'arrache pied trdo, neprestano delati
travailler comme un forçat, comme un nègre, comme un bœuf, comme une bête de somme delati kot črna živina
travailler une matière scolaire študirati šolski predmet
travailler la pâte gnesti testo
travailler à perte (commerce) delati z izgubo
travailler de la tête duševno delati
travailler son style piliti svoj slog
travailler la terre obdelovati zemljo
son argent travaille njegov denar ustvarja dohodek
faire travailler son argent naložiti denar, da ustvarja dohodek
le bois travaille les se krivi
la fièvre me travaille mrzlica me trese
faire travailler sa matière grise napenjati možgane
(familier) il travaille du chapeau on je nor
il travaille à me nuire prizadeva si, da bi mi škodil
la pâte travaille testo vzhaja
le vin travaille vino vre

travasare

A) v. tr. (pres. travaso)

1. pretočiti, pretakati; prelivati (vino):
travasare il vino in bottiglie pretakati vino v steklenice

2. pren. preliti, prenesti, prenašati v

B) ➞ travasarsi v. rifl. (pres. mi travaso)

1. izliti, izlivati se

2. pren. knjižno preiti, prehajati

tŕden (-dna -o) adj.

1. saldo, fermo, solido, gagliardo:
trden most un ponte saldo
trden jez una diga solida
trdno zdravje salute buona, ferma

2. compatto:
trden beton cemento compatto

3. forte, solido:
trdna organizacija organizzazione forte

4. robusto

5. tenace, adamantino, incrollabile, inattaccabile; inoppugnabile:
biti trden v sklepih, sodbah essere tenace nei propositi, nelle valutazioni
trdno dejstvo fatto inoppugnabile

6. profondo, fondo:
trdna noč notte fonda
trden spanec sonno profondo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
trden kmet contadino abbiente, facoltoso
nič kaj trden v nogah incerto sulle gambe (dalla paura, per il vino)
čutiti trdna tla pod nogami sentirsi al sicuro
trdna valuta valuta forte, pregiata
fiz. trdno telo solido

treille [trɛj] féminin brajda, latnik; uta, senčnica, špalir iz vinske trte

jus masculin de la treille vino

trézen (-zna -o) adj.

1. sobrio

2. responsabile, realistico, disincantato, riflessivo, maturo:
trezen pogled na svet una visione realistica, disincantata del mondo
odločiti se po treznem premisleku decidersi dopo matura riflessione
ohraniti trezno glavo conservare la calma, il sangue freddo
PREGOVORI:
kar trezen človek misli, pijan govori bocca ubriaca scopre il fondo del cuore; in vino veritas

Trifolīnus ager Trifolínsko področje (Trifólijsko ozemlje) v Kampaniji, vinoroden kraj, vendar pa vino, ki so ga tam pridelovali, ni bilo posebej dobro: Iuv.; od tod Trifolinum vinum Cael. trifolinsko (trifolijsko vino); pl.: Trifolina vina Plin., Mart., Cael.

tri-folium -iī, n (trēs in folium) bot. trilistje (trolistje), trilistnik (trolistnik), trilistna (trolistna) detelja: folio coronat et trifolium Plin., trifolium scio credi praevalere contra serpentium et scorpionum ictus ex vino aut posca Plin.