Franja

trois [trwa] adjectif tri; tretji; trojka, številka tri

le trois du mois tretjega v mesecu
le trois mai (dne) 3. maja
trois ou quatre (figuré) zelo majhno število
page trois tretja stran, stran tri
Henri trois (III) Henrik III.
le trois de carreau karo trojka

ulómljen (-a -o) adj.

1. rotto

2. mat. fratto:
pet ulomljeno s sedem cinque fratto sette

3. tisk.
ulomljena stran pagina composta

umika|ti (-m) umakniti zurückziehen, zurücknehmen, zurückstellen, zurücksetzen; (porivati stran) wegrücken, fortrücken; s področja, ozemlja: (einen Bereich/ein Gebiet) räumen; bankovce iz prometa: einziehen

umika|ti se (-m) umakniti se sich zurückziehen, zurückweichen, ausweichen; (stopiti nazaj) zurücktreten; (stopiti na stran) beiseite treten; (dajati prostor) Platz machen; čete: sich zurückziehen, abziehen

under [ʌ́ndə]

1. predlog
pod; pod vodstvom, pod zaščito; pod vplivom (pritiskom); za časa, za vladanja, med; na osnovi, na temelju, v smislu, po

from under izpod
under age mladoleten
under arms pod orožjem
under one's belt figurativno v želodcu
no one under a bishop nobeden manj kot škof
under darkness v temi, v zaščiti teme
under construction v gradnji
under 20 years of age pod 20 leti starosti
the children under her charge otroci v njenem varstvu
under these circumstances v teh okoliščinah
a criminal under sentence of death na smrt obsojeni zločinec
under consideration v proučevanju, v pretresanju
under that edict na osnovi one odredbe
under favour če se sme reči
employee under notice nameščenec z odpovedjo
the matter under discussion zadeva, ki je v diskusiji
under my hand and seal z mojim podpisom in pečatom
under (ali by) one's own hand lastnoročno
under hatches v zaporu; propadel, mrtev; navtika pod palubo
under the king John za časa vlade kralja Ivana
under the novelty pod vtisom te novosti
patient under misfortunes potrpežljiv v nesreči
under pretence that... pod pretvezo, da...
under pain of death pod smrtno kaznijo
under penalty of fine pod kaznijo globe
ship under the sea navtika brez pomoči morju izpostavljena ladja
under the treaty po pogodbi
the under thirties osebe pod 30 leti
under the rose figurativno zaupno
the car is under repair avto je v popravilu
she is under treatment ona je na zdravljenju
I cannot do it under an hour potrebujem najmanj eno uro za to
to be under a cloud figurativno biti v nemilosti; biti v denarni stiski
the ship is under sail ladja pluje z razpetimi jadri
the ship is under way ladja je na poti
he spoke under his breath govoril je zelo tiho
to study under a professor študirati pod vodstvom profesorja
the total falls under what was expected celotna vsota je ostala pod pričakovanjem

2. prislov
spodaj; niže; manj

as under kot (je) niže navedeno
boys of 15 and under 15 let in manj stari dečki
to go under ameriško podleči, propasti
the firm is sure to go under tvrdka bo gotovo propadla
the sun is under sonce je zašlo

3. pridevnik
spodnji; nižji; podrejen

the under classes nižji razredi
the under dog pogovorno pes (; figurativno oseba), ki podleže v boju
the under jaw spodnja čeljust
the under side spodnja stran
an under dose premajhna doza

upnišk|i (-a, -o) (odbor der [Gläubigerausschuß] Gläubigerausschuss, sosvet der Gläubigerbeirat, dežela das Gläubigerland, stran die Gläubigerseite)

uporábiti (-im) | uporábljati (-am) perf., imperf.

1. usare, far uso; impiegare; servirsi (di); ricorrere (a); applicare:
papirnato embalažo lahko uporabite le enkrat (imballaggio di carta) usa e getta
policija je uporabila orožje la polizia ha fatto uso delle armi, è ricorsa alle armi
tega zakona v praksi še niso uporabili la legge non ha avuto finora un'applicazione pratica

2. servirsi; approfittare; sfruttare:
uporabil je vsako priliko, da bi govoril z njo approfittò di ogni occasione per parlarle
uporabiti šibko stran nekoga approfittare del, sfruttare il debole di qcn.

3. usare, riportare, ricorrere (a):
uporabiti citat ricorrere a una, riportare una citazione

4. uporabiti, uporabljati za, kot usare, impiegare per, impiegare, usare come:
uporabljati plin za kuhanje impiegare il gas in cucina, per cucinare
uporabljati denar kot menjalno sredstvo usare il denaro come mezzo di scambio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. uporabiti prave prijeme pri kom saper prendere qcn. dal verso giusto
pren. uporabiti koga proti komu istigare qcn. contro
pren. uporabiti koga za ščit servirsi di qcn. come scudo
spretno uporabljati jezik avere la parlantina sciolta
ne znati uporabljati pameti non saper ragionare di testa propria
pren. pogosto uporabljati palico bastonare, picchiare spesso

usnjen [é] (-a, -o) ledern, aus Leder, Leder- (čevelj der Lederschuh, gumb der Lederknopf, jermen der Lederriemen, der Ledergurt, jopa/jopič die Lederjacke, kovček der Lederkoffer, obroba der Lederbesatz, pas der Ledergürtel, plašč der Ledermantel, podplat die Ledersohle, predmet die Lederarbeit, rokavica der Lederhandschuh, stol der Ledersessel, stran die Lederseite, tapeta die Ledertapete, torbica/torba die Ledertasche, hlače die Lederhose); vezava: Leder- (hrbet der Lederrücken, platnice der Ledereinband)
usnjena obloga die Belederung
usnjena vezalka der Schnürriemen
usnjeni papir das Lederpapier

ūtor (stlat. oitor, oetor, inf. pr. oetier), ūtī, ūsus sum

1. kaj rabiti, porabiti (porabljati), uporabiti (uporabljati), poslužiti (posluževati) se česa, izkoristiti (izkoriščati) kaj, opreti (opirati) se na kaj; abs.: Pl., Ter., Ca., Varr., Q. idr., et quaerere et uti H., divitiae (sc. expetuntur), ut utare Ci. za porabo, negavit se uti Ci. odklonil je, non uterer Ci. odklonil bi, quemadmodum in tribunis consulari potestate usi sunt L. kakor so običajno ravnali pri volitvah tribunov … ; kot jur. t.t. uti frui Icti. imeti (po)rabo in užitek, rabiti in uživati; kot med. glag. pravilno z abl. = „koristiti si s čim“ = izkoriščati, uporabljati kaj, ravnati s čim: Pl., Ter., Ph., Col. idr., pecuniā L., bene armis, optime equis uti C., pugnis et calcibus Ci., dextro oculo non neque bene uti N. na desno oko ne videti enako dobro, veste Medicā uti N. nositi medijsko obleko, ipsa suā Dido concidit usa manu O., uti aere pro nummo C., Siciliā ad omnes res Ci., aliquo in servilia eius artis ministeria L.; metaf.: uti domo Ci. stanovati v hiši, (pre)bivati v hiši, oratione Ci. govoriti, minoribus verbis O. manj ponosno govoriti, temporibus sapienter N. vdati se v (časovne) razmere, podrediti se položaju, ukloniti se razmeram, ravnati času (razmeram) primerno, suo largius S. zapraviti (zapravljati), (po)tratiti svoje imetje, lege male Ci. zlorabiti (zlorabljati), exemplo Ci. navesti (navajati), dati (dajati), pace mirovati: C. ali sprejeti mir: L.; z abstr.: Pl., Ter., Acc. ap. Non., Enn. ap. Gell., L., V. idr., consiliis N. ravnati se po … , clementiā, more crudelitatis N. ali acerbitate Ci., arrogantiā C. prizanesljivo (kruto, hudo, oblastno) ravnati ali postopati, biti prizanesljiv (krut, hud, oblasten); podobno: benignitate, studio in proeliis C., celeritate Ci.; uti aetatis vacatione N., instituto eodem N. (na)vajen biti (česa), criminatione in aliquem Ci.; z dvojnim abl.: aliquo auctore Ci. opirati se na koga kot … , quibus (sc. turribus) … propugnaculis adversus latrones utuntur L. za branišče (kraj za obrambo), imperatore vel milite me utimini S.; z acc. quantitatis (poleg abl.): ut hoc utimur maxime more … multum Pl., nil circuitione usus es Ter., ne filius quidem quidquam utitur (sc. hortis suis) Ci. ep.; predklas. in vulg. z acc.: Ca. ap. Gell., Naev. Ap. Non., Varr. idr., uteris, ut voles, operam meam Pl., ferrum uteretur Aur., alicui scyphos utendos dare Pl. za (u)porabo posoditi, dati na uporabo, utenda vasa rogare Pl. izposoditi si za (upo)rabo, beneficium, quod datum utendum (na up) est Pl.; z dvojnim acc.: aliquem uti placidum et clementem Pl.; klas. le v gerundivni obl.: quod utendum acceperis Ci. v uporabo, huic omnia utenda ac possidenda tradiderat Ci. v uporabo in posest; pesn.: multa rogant utenda dari O.

2. occ. (po)rabiti, uporabiti (uporabljati) =
a) uži(va)ti, zauži(va)ti: Cels. idr., cibo N., lacte et herbis O., ut pecus uti (sc. aquā) possit Varr. piti, sibi penum aliud ornet, si quidem sese uti volet Pl. če noče stradati, mulieribus Lamp. spolno (meseno) rabiti, spolno občevati.
b) živeti ob čem, od česa, preživljati se s čim: huic dederis, unde utatur Ter., habere quī utar Ci.
c) imeti, imeti v lasti (posesti, oblasti), posedovati (habere poudarja objektivno, uti subjektivno stran pojma „imeti“): Pl., Ter., H., Plin. iun. idr., patre diligenti N., Phalerico portu non magno utebantur N., omnibus optimis rebus usus est N. je bil preskrbljen z vsemi dobrinami, intimā familiaritate alicuius (s kom) uti N., re frumentariā uti angustā C. imeti malo živeža, uti adversis ventis Ci. ep., proeliis secundis Ci. srečno se bojevati, srečo imeti v bojih (vojni), valetudine non bonā C. ne biti trdnega zdravja, biti šibkega zdravja, optimā valetudine C. biti pri prav dobrem zdravju, prav zdrav biti, tantā prosperitate usus est valetudinis N. bil je pri tako ugodnem (dobrem) zdravju, bil je tako ugodnega (dobrega) zdravja, duro initio usus est adulescentiae N., honore Ci. opravljati častno službo; z dvojnim abl.: hoc Sosylo Hannibal litterarum Graecarum usus est doctore N. Sozila je imel za učitelja, iis melioribus civibus uteremur Ci. v njih bi imeli boljše državljane, bili bi nam boljši državljani, quibus amicis esset usurus N. ki bi jih imel za prijatelje, ki bi mu bili prijatelji, placido te (= Neptuno) et clementi usus sum in alto Pl., administris ad ea sacrificia druidibus utuntur C.
d) potrebovati, treba biti komu česa: ambitione nihil uterer Ci., eā nihil hoc loco utimur Ci. tukaj ne potrebujemo, tukaj ne govorimo o …

3. metaf. s kom občevati, družiti se, drugovati, prijateljevati: Pl. idr., aliquo uti valde familiariter Ci. ep., N. ali familiarissime Ci. ali intime N. prav prijateljsko občevati s kom, biti s kom v prav prijateljskih odnosih, Trebonio multos annos utor Ci. ep., multum aliquo, plurimum aliquā Ci., scis, quo pacto deceat maioribus uti H.; z dvojnim abl.: aliquo uti amico N.; v enakem pomenu predklas. tudi za acc.: Luc. ap. Non., vicinas … quam minimum utatur (sc. vilica) Ca., puerum Varr. — Od tod adj. pt. pr. ūtēns -entis rabeč, uporabljajoč = potrebujoč: utentior sane sit, honestior vero quomodo? Ci. izda pač lahko več.

Opomba: Star. inf. pr. utier: Pl., Ter., Acc. Od act. soobl. ūtō -ere najdemo imp. utito: Cat. in pr. pass. utitur Nov. ap. Gell.

vȁška ž (t. vašak) pes, kužek: svaka vaška obaška vsak vleče na svojo stran; ona pristaje da se vole na njen način, a ako njemu ne podnosi, svaka vaška obaška; živjeti kao mačka i vaška gledati se kot pes in mačka; doterati do vašaka priti na nič, v življenju izgubiti vse

vétrn (-a -o) adj. di, del vento; a vento; ventoso:
vetrna stran hriba pendio esposto al vento
vetrni sunek folata, colpo di vento
strojn. vetrna turbina turbina a vento, a propulsione eolica
vetrna šipa parabrezza
aer. vetrni kanal galleria del vento (aerodinamica)

vetrn|i [é] (-a, -o) Wind- (kanal der Windkanal, sren der Windharsch, erozija die Winderosion, stran die Windseite, kolo das Windrad)

vingt [vɛ̃] adjectif, num dvajset; dvajseti

le vingt juin 20. junij; masculin dvajsetica
page féminin vingt 20. stran
vingt-deux! pozor!

vista ženski spol vid; oči; pogled, pregled, razgled; sodna obravnava, hišna preiskava; namera, cilj

vista de águila orlovske oči
vista cansada daljnovidnost
vista de una causa sodna razprava, (pred)preiskava
vista corta kratkovidnost
letra (giro) a la vista menica na pokaz
punto de vista vidik, stališče
a vista vpričo; glede; pri roki, v bližini; pod nadzorstvom; trg na pokaz
a la vista takoj, na pokaz
a vista de ojo(s) na lastne oči; očitno
a vista de pájaro z viška; z višine
a vista perdida, a pérdida de vista nedogledno
a primera vista na prvi pogled
a simple vista s prostim očesom, na oko
de vista dejansko, resnično
de mucha vista pozornost zbujajoč, efekten
en vista (de) glede, kar se tiče; zaradi; na vidiku; vpričo
en vista de ello v takih okolnostih
en vista de que vpričo tega, da; ker
¡hasta la vista! na svidenje!
apartar la vista (fig) obraz proč odvrniti
bajar la vista (fig) v tla gledati
cantar de vista peti brez priprave
clavar (ali poner) la vista en pogled upreti v
conocer de vista na videz poznati
desviar la vista stran pogledati
estar a la vista biti na vidiku; paziti, varovati se; v oči pasti, jasen biti
hacer la vista gorda (fig) eno oko zatisniti; delati se, kot da ne vidimo
irse de vista izginiti iz vida
se me va la vista miglja mi pred očmi
¡márchate de mi vista! izgini mi izpred oči!
perderse de vista (fig) biti zelo prebrisan
pasar la vista por la carta bežno prebrati pismo
saltar a la vista v oči pasti
tener vista dobro izgledati, se prilegati
torcer la vista (fig) oči zavijati
vistas pl razgled
a ojos vistas očitno, vidno; vedno bolj

vkováti (vkújem) perf.

1. assicurare, inserire (forgiando); pren. forgiare; inculcare:
vkovati okrasne obroče na sprednjo stran skrinje inserire degli anelli ornamentali nella parte anteriore del cassettone
pren. s strogo vzgojo vkovati v koga ponižnost in pokorščino con un'educazione severa inculcare in qcn. soggezione e umiltà

2. incatenare, mettere in catene:
vkovati sužnje v skupno verigo incatenare gli schiavi a una comune catena

3. pren. imprigionare:
zamrznjena reka je ladjo vkovala v led ghiacciando il fiume imprigionò la nave

vléči tirar (za de) ; arrastrar ; (ladjo) remolcar, llevar a remolque ; (ladjo, čoln, z brega) sirgar

vleči dobiček iz sacar provecho (ali ganancia) de
vleči koga za roko (za lase, za ušesa) tirar del brazo (de los cabellos, de la oreja) a alg
vleči cigareto dar chupados al cigarillo
vleči na kopno (čoln) arrastrar a tierra
k sebi kaj vleči atraer (hacia sí) a/c
vleči poglede nase atraer las miradas
vleči pozornost nase llamar la atención
kvišku vleči alzar, elevar; (o pipi, peči, cigari itd.) tirar
vleči koga na svojo stran atraer a alg a su bando
vleče (prepih je) hay corriente (de aire)
vleče skozi okno el aire se vuela por la ventana
na uho vleči estar de escucha, aguzar el oído
ta barva vleče na modro este color tira a azul
ta gledališka igra vleče esta obra tiene gran éxito de público (ali tiene gran aceptación)
vleči se (zadeva) demorarse, tardar en resolverse
vleči se za kaj pedir a/c, solicitar a/c, aspirar a a/c, tratar de obtener a/c

voditi¹ (vódim) cesta, pot: führen (iz česa herausführen aus, mimo česa vorbeiführen an, na drugo stran hinüberführen, naprej weiterführen, navzdol/dol hinunterführen, herunterführen, navzgor/gor hinaufführen, heraufführen, noter hineinführen, hereinführen, ob čem entlangführen, pod čim unterführen, führen unter, sem hierherführen, herführen, tja hinführen)
voditi v münden/einmünden in, (einer Straße) zuführen

vorn spredaj; vorn liegen voditi, biti na čelu; nach vorn naprej; nach vorn heraus wohnen: na cestno stran; von vorn od spredaj, s sprednje strani; von vorn bis hinten od začetka do konca; von vorn anfangen začeti znova, začeti spet od začetka

voziti² (vózim) vozilo: fahren, lenken, (ein Fahrzeug) steuern; letalstvo pilotieren; ironično: kutschieren; (dol/ navzdol hinunterfahren, abfahren, gor/navzgor hinauffahren, mimo česa vorbeifahren an, na drugo stran hinüberfahren, nazaj zurückfahren, pod čim durchfahren unter, (eine Straße) unterqueren, skozi kaj durchfahren durch, v kaj einfahren in, drug za drugim [hintereinanderfahren] hintereinander fahren)
voziti avto Auto fahren
voziti kolo [radfahren] Rad fahren
čudno voziti gurken
voziti kočijo figurativno pav: ein Rad schlagen

vreči [é] (vržem) metati

1. werfen; v loku, z veliko silo: schleudern; samo pogovorno: schmeißen; (dol herunterwerfen, hinunterwerfen, herunterschmeißen, hinunterschleudern, iz herauswerfen, hinauswerfen, herausschleudern, kvišku hochwerfen, emporschleudern, naprej vorwerfen, nach vorne werfen/schleudern, narobe fehlwerfen, nazaj zurückwerfen, zurückschleudern, noter hereinwerfen, hineinwerfen, hineinschleudern, ven hinauswerfen, hinausschmeißen, za kom (jemandem) nachschmeißen); komu kaj (jemandem etwas) zuwerfen; z vso silo na mizo ipd.: knallen, hinknallen

2. po tleh ipd.: (spustiti) [fallenlassen] fallen lassen; pri hoji, teku, nehote: (etwas) umstürzen, umwerfen, umrennen

3. vlado, kralja ipd.: stürzen, abhalftern
vreči s prestola entthronen

4. pri izpitu: durchfallen lassen
|
vreči čez krov über Bord werfen
vreči čez rame überwerfen, übertun
vreči iz hiše (jemanden) aus dem Haus werfen, aus dem Haus weisen, (jemandem) den Stuhl vor die Tür setzen
vreči iz rok hinwerfen, hinschmeißen
vreči iz sedla abwerfen, abschmeißen, figurativno aus dem Sattel heben
vreči iz službe/šole feuern
vreči iz spanja aus dem Schlaf reißen
vreči iz tira figurativno aus der Bahn werfen
vreči na tla zu Boden schlagen
vreči nekaj nase etwas umnehmen, umwerfen, in die Kleider fahren
vreči na papir niederwerfen, aufs Papier werfen
vreči na rit figurativno aus den Stiefeln hauen
vreči na tla niederwerfen, umhauen
vreči oko na ein Auge haben auf
vreči po tleh/na tla zu Boden werfen, nehote: zu Boden reißen
vreči puško v koruzo die Flinte ins Korn werfen, das Handtuch werfen
vreči skozi okno beim Fenster hinauswerfen, samo denar: in den Sand setzen
vreči skozi vrata bei der Tür hinauswerfen, zum Tempel hinausjagen
vreči stran/proč wegwerfen, fortwerfen, fortschmeißen, wegschmeißen
vreči v nabiralnik ipd.: einwerfen
vreči v ječo einkerkern
vreči v obraz ins Gesicht schleudern
vreči v zrak in die Luft werfen/schleudern, (razstreliti) in die Luft jagen, in die Luft sprengen
vreči v žrelo in den Rachen werfen, in den Schlund werfen
vreči ven hinauswerfen, hinausschmeißen, an die Luft setzen, iz službe ipd.: hinausfeuern