Franja

parvus 3 (prim. gr. παῦρος majhen, neznaten), komp. je nadomeščen z minor -us, superl. z minimus 3 (prim. gr. μείων in lat. minuō)

I. adj.

1. majhen, mali (naspr. amplus, magnus) Varr., Pl., Plin. idr., p. iumenta C., puella O. (naspr. longissima), corpus H., Delos parva insula Ci., Hibernia dimidio minor quam Britannia C., minima tela L., minima altitudo fluminis C.; pren.: minor capitis H. = capite deminutus (gl. dēminuō).

2. malo časa trajajoč, (časovno) kratek: Ter., Lucan., Val. Fl. idr., p. patientia Ph., mora Ci., tempus Lucr., pars noctis C., dies sermone minor fuit O., minima pars temporis C., minimum tempus Ci.

3. (po številu, količini, teži) majhen, neznaten: Plin. idr., p. numerus navium N., manūs S., copiae N., S., minor numerus militum Auct. b. Alx., minimus numerus L.; tudi = malo česa: parvus, minimus cibus O., p. sucus Plin., cruor Lucan., minimus sanguis Iuv. prav malo krvi, najmanjša kapljica krvi.

4. (po vrednosti) majhen = neznaten, malovreden, ničev, malenkosten: Pl., Ter., Auct. b. Alx. idr., parva dona ali munera O., H., paucae et parvi pretii res L., parvo vendere pretio Ci.; metaf.: negotium minus Ci., minor labor Ci., minimis momentis maximae inclinationes fiunt Ci.; occ.: vox O. tih, slab, animus H. malodušnost, parvi animi haberi H. veljati za malodušneža.

5. (po starosti) majhen, mlad: Varr., Iust., Cat., Lucr., Sen. ph. idr., puer Ci., liberi S., aetas minor Ambr., Lact. mladost, mlada leta, aetate minor O., natu minor, natu minimus Ci. mlajši, najmlajši, filia minor Ptolemaei regis C. mlajša, minor herus mladi gospod (= hišni sin), naspr. herus maior stari gospod (= hišni gospodar): Kom., minor uno mense vel anno H. (za) eno leto mlajši, aliquot annis minor natu Ci. (abl. mensurae) (za) nekaj let mlajši; toda: minor viginti annis Icti. ali minor XXX annis natus Ci. ali minor XXV annis natus N. (abl. comparationis) mlajši kot 20 ali 30 ali 25 let = še ne 20 ali 30 ali 25 let star; prim.: minor L annos natus Front., obsides minores octonum denum annorum L. mlajši kot 18 let, še ne 18 let stari; minor abs. kot jur. t.t. = še ne polnoleten, mladoleten, nedoleten, kot subst. mladoletnik, nedoletnik.

6. (po stanu, imetju, veljavi pri drugih) majhen = nizek, nizkega stanu, nizke, nižje vrste, boren (naspr. magnus, amplus): senator Auct. b. Afr., domus (rodbina) O., numen O., parvos deos coronantem H., parvo sub Lare H., p. penates O., Lares Iuv., di minores O., hoc studium parvi properemus et ampli H. nizki in visoki, qui Neronem … quasi minores (manj imenitni ljudje) evasere T.; tako tudi minores duces T.; minor z abl. comparationis: ki manj velja, nižji, slabši kot kdo (od koga), sledeč komu, za kom, podložen, podvržen, podrejen, podrejajoč se komu: inventore minor H., te minor H., dante minor H.; occ.: verba minora O., Pr. ponižnejše, pohlevnejše, p. carmen H. nizka, lahka, operosa parvus carmina fingo H. pesnik nevisokega duha, animus consiliis minor H. ne kos, minor cedo monitis Val. Fl., minor in certamine H. podrejen, podlegel; minor z inf. = ne kos, nedorasel: tanto certare minor H., heu fatis superi certare minores Sil. — Adv. parvē malo, malce, na kratko: p. flecti Vitr., parvissime memorare Cael. —

II. subst. raba

1. parvus -ī, m
a) mladič, deček, fant, otrok: Ci., memini mihi parvo Orbilium dictare H.; od tod a parvo L. in a parvis Ter., Ci. od malega, od mladih nog (let), od mladega, od mladosti; komp. minōres -um, m mlajši (mladi) ljudje: censor castigatorque minorum H., utque ego maiores, sic me coluere minores O.; pa tudi = otroci: Sil., Lact.; occ. potomci, potomstvo: huius meminisse minores V.
b) mož nizkega stanu, prostak, siromak: neque ulla est aut magno aut parvo (bogatina ali siromaka) leti fuga H., parvum parva decent H.; minor -oris, m mož nizkega stanu (reda), manjši, nižji (mož): misericordia apud minores magis valebat T. pri nižjih stanovih (slojih), minor ordine O., ut minor (podložnik) et potestatem numinis prae se ferens T., cum in secundis (sc. rebus) minores fuissent T. podaniki.

2. parvum -ī, n malenkost, málost (malóst), majhen del(ež): Lucan., Sen. ph. idr., contentus parvo Ci. idr., vivitur parvo bene H. ob malem, z malim = parvo beati H., parvo potens V. v ubožnosti bogat, parvo plures L. = neklas. za paulo plures nekaj več (njih), parvo post Plin. kmalu potem (o subst. gl. zgoraj pod minus). Poseb. zveze: parvi refert Ci. (gl. rēfert), parvi esse N., Ci. malo veljati, parvi aestimare Ci. ali pendere Ter., S. ali ducere Ci. ali facere Kom. malo čislati (ceniti), za malo šteti, prezirati, zaničevati, parvo vendere, vēnire Ci. ali emere H. za nizko ceno, po nizki ceni, poceni, parvo constare Sen. ph. malo stati, predstavljati dober nakup (naspr. magno constare Sen. ph. veliko stati, drag biti); v komp.: minoris facere, putare Ci., aestimare N., ducere S., minoris vendere, vēnire, emere, redimere Ci; v superl.: minimi facere Pl., minimo emere Pl., Ci., minimo aestimare itd. Ci. Superl. minimum -ī, n prav malo, zelo malo, najmanjša stvar(ca) (las, betvica, kanček ipd.): Ter., minimo contentum vivere Ci., minimo minus Ap. za las.

3. parva -ōrum, n majhne stvari, majhno: si parva licet componere magnis V.; preg.: minima de malis (sc. eligenda sunt) Ci. —

III. adv. raba. V poz. se uporablja acc. n. v vulg. obl. parum (gl. parum) kot adv., lahko tudi komp. minus; superl. minimum najmanj, prav malo, zelo malo: praemia apud me m. valent Ci., non minimum commendat N. res zelo, ne m. quidem Ci. kratko malo nikar, kratko malo ne, nikakor ne, vsekakor ne, ita fiunt omnium partes minimum octoginta et una, et quidem necessariae nec parvae Varr. najmanj, vsaj.

Opomba: Pravi, prvoten, a nenavaden komp. parvior: Cael.; superl. parvissimus: Varr., Lucr., Cael.; adv. parvissime: Cael.; star. superl. minerrimus: P. F.; okrepljeni superl. minimissimus: Arn. in poznolat. pisci (prim. poznogr. superl. ἐλαχιστότατος).

pasar

1. prepeljati, prenesti, prehoditi, preiti, iti čez; podati, naprej dati, predložiti, vložiti; prekositi; odpustiti; vtihotapiti; (bežno) prebrati; napraviti, izdelati (izpit, tečaj); precediti; prebiti (čas), preživeti; prenašati, izdržati

pasar aviso, pasar nota (a) obvestiti, sporočiti komu
pasar la mano (por la cabeza) pogladiti (po glavi)
pasar los ojos (por) bežno pregledati, preleteti
pasar una orden dati naročilo, naročiti
pasar el peine počesati
pasó el río šel je čez reko
pasar plaza de veljati za
pasar un recado (a) sporočiti kaj
pasar revista (voj) opraviti pregled (mimohod) čet
pasar el tiempo preživeti čas
¡a pasarlo bien!; ¡que lo pase V. bien! zdravi bodite! pozdravljeni!
¿cómo lo pasa V.? kako Vam gre?
dejar pasar faltas spregledati napake
no le puedo pasar ne morem ga prenašati
pasar a cuchillo (voj) posekati, posabljati
pasar de largo iti mimo, ne da bi se zaustavili
pasar en blanco izpustiti, ne omeniti
pasar en silencio molče preiti
pasar por alto preiti, izpustiti, pozabiti, iti preko česa
pasar por cedazo (ali tamiz) precediti, presejati, prerešetati
pasar por encima (fig) preskočiti, preiti kaj

2. iti (mimo, skoz, čez, naprej); mimo se peljati; miniti; na misel priti; napredovati; preiti, naprej priti; veljati (por za); izdržati, znosen biti; oveneti, obledeti (barve); iz mode priti; začeti gniti (sadje)

pasar adelante naprej iti, nadaljevati
pasar corriendo teči mimo
pasar y repasar iti sem in tja
puede pasar gre, ni slabo
al pasar ella ko je šla mimo
hacer pasar spustiti skozi, pretihotapiti
¿cuándo pasa el tren? kdaj pelje vlak?
¡pase! no, prav! zaradi mene!
que pase lahko pride noter
¡pase Vd.! vstopite (naprej), prosim!
¿ha pasado? je izdelal (o učencu)?
ir pasando prebijati se s težavo, životariti
¡eso no pasa! to ne velja!
pasar a la clase superior napredovati v višji razred
pasar a la historia slaven postati
pasar a mejor vida umreti
pasó a oficial napredoval je v častnika
pasar (= llegar) a ser postati
pasó a la cárcel zaprli so ga (v ječo)
pasar de los veinte biti nad 20 let (star)
los gastos pasan de... stroški znašajo nad ...
no pasa de ser... nič drugega ni kot ...
pasar de largo naprej iti
pasar por iti preko (skozi); prenašati (trpeti) kaj; veljati za; prepotovati
por eso non paso tega ne trpim
mañana pasaré por su casa jutri se oglasim pri Vas
no le pasa por el pensamiento to mu ne pride na um, na to niti ne misli

3. zgoditi se, dogoditi se

¿que pasa? kaj se dogaja? kaj pa je?
no le ha pasado nada nič se mu ni zgodilo

4.

pasarse dogoditi se; miniti; prezrel biti, preveč se skuhati; oveneti; puščati (lonec); zaskočiti se; iz mode priti; preiti, iti k; zadovoljiti se; predaleč iti, predaleč stvar gnati
el arroz se pasa riž se razkuha
¡cómo (se) pasa el tiempo! kako hitro mine čas!
pasarse al enemigo preiti k sovražniku
pasarse de médico promovirati za doktorja medicine
pasarse de listo premeten biti; napako napraviti
se me ha pasado de la memoria ušlo mi je iz spomina
pasarse sin pomagati si brez, lahko pogrešati
pasarse la mano por los cabellos pogladiti si lase z roko

pásji (-a -e) adj.

1. canino; di cane, di cani:
pasja zvestoba fedeltà canina
pasja razstava mostra di cani
pasja vprega tiro di cani
pasji povodec, pasja vrvica guinzaglio
pasje leglo cucciolata

2. pejor. (hudoben, zloben) cane, d'un cane:
pasji sin figlio d'un cane

3. pren. cane, da cani:
pasji svet mondo cane
pasje vreme tempaccio, tempo da cani
pasje življenje vita da cani
pasji mraz freddo cane
pasja vročina canicola, caldo tremendo
pasji dnevi (23. 7.—23. 8.) solleone, canicola

4. pren.
pasja figa nonnulla, inezia
(v adv. rabi) za to se eno pasjo figo brigam non me ne importa un accidente, un fico secco
to je pasjo figo vredno non vale un fico secco
(v medmetni rabi) pasja figa, pa tak izlet una gita schifosa
biti ves pasji essere di malumore, incattivito, inviperito; furbo (come il diavolo)
profesor je ves pasji il professore è severissimo
imeti pasjo srečo avere una fortuna sfacciata
pog. pasja radost salsicciotto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bot. rumena pasja čebulica stellina dorata (Gagea lutea)
vet. pasja steklina rabbia canina, idrofobia
zool. pasja trakulja echinococco (Echinococcus granulosus)
bot. pasja trava pannocchina, erba mazzolina (Dactylis)
pasja znamka piastrina
bot. pasji jezik lingua di cane, cinoglossa (Cynoglossum officinale)
bot. pasji peteršilj falso prezzemolo, cicuta minore (Aethusa cynapium)
pasji rep coda di cane, cinosuro (Cynosurus cristatus)
zool. pasji som canesca, galeo (Galeo canis)
bot. pasji trn marrucca, paliuro (Paliurus)
pasje zelišče ballerina, morella (Solanum nigrum)

Passiēnus -i, m Pasién, rim. priimek. Najbolj znana sta:

1. C. Sallustius Crispus Passienus Gaj Salustij Krisp Pasien, sin Lucija Rufa, konzul l. 4, sodni govornik za časa Tiberija: Q., T., Plin., Suet., Mart.

2. Passienus Pasien, eden od govornikov avgustejskega obdobja, prijatelj Seneke starejšega: Sen. rh., Hier.

pastorek samostalnik
1. (sin partnerja) ▸ mostohafiúSvojemu pastorku in pastorkama je bil nadvse popustljiv oče. ▸ A mostohafiával és a mostohalányaival szemben igencsak engedékeny apa volt.

2. (kar je zapostavljeno) ▸ mostohagyerek, mostoha, mostohakölyök
Slovenski liberalizem, ključni pogoj modernizacije, ostaja pastorek – nerazvit, neutrjen in na političnem obrobju. ▸ A szlovén liberalizmus, mely a modernizáció kulcstényezője lenne, továbbra is a politikai perifériára szorult, fejletlen, erőtlen mostohagyerek.
Potem ko je bila nordijska kombinacija pri nas dolga leta zgolj pastorek smučarskim skokom in bi jo nekateri najraje kar ukinili, je letos vendarle drugače. ▸ Miután az északi összetett hosszú éveken keresztül nálunk csak a síugrás mostohagyermekének számított, és volt, aki legszívesebben megszüntette volna, idén megváltozott a helyzet.

Patroclus -ī, m (Πάτροκλος) Pátroklos

1. Menojtijev sin, Ahilov bratranec in prijatelj; pred Trojo ga je ubil Hektor: O., Pr. (z gr. acc. -on) Hyg. — Pesn. soobl. Patricolēs (po gr. soobl. Πατροκλῆς): o Patricoles, ad vos adveniens auxilium et vestras manus peto priusquam oppeto malam pestem mandatam hostili manu Enn. fr., Enn. ap. Ci., Hercules atque Achilles, quorum arma et tela gestata sunt a Patricole et Philocteta Fr. —

2. Perzejev namestnik: L.

3. ime nekega slona kralja Antioha: Plin.

patronymic [pætrənímik]

1. pridevnik (patronymically prislov)
patronimičen

2. samostalnik
ime, narejeno po očetovem imenu (npr. Williamson sin Williama)

patruēlis -e (patruus)

1. od očetovega brata (strica) izvirajoč (izhajajoč), stričev (naspr. mātruelis): frater p. Ci. ali samo patruelis Suet. bratranec, stričnik, nulla patruelis (sc. soror) Pers. sestrična, bratranka; metaf. frater patruelis Ci. (Cael. 60) sin očetove sestre, bratranec.

2. bratrančev, bratranski, skupen: origo O. izvor od očetovega brata, dona (= Achillis arma) O. (tako pravi Ajant, ker sta bila njegov in Ahilov oče brata), regna O. = kralja Danaja, ki je bil Ajgiptov brat in torej stric mladih zetov.

Paul(l)us² -ī, m Pável, rim. priimek, poseb. Emilijevega rodu. Najbolj znani so:

1. L. Aemilius Paulus Lucij Emilij Pavel, oče Scipiona Afričana mlajšega, konzul l. 219 in 216, poveljnik v bitki pri Kanah, kjer je tudi padel: L., H.

2. njegov sin L. Aemilius Paulus Macedonicus Lucij Emilij Pavel Makedonski, konz. l. 192 in 168, zmagovalec nad makedonskim kraljem Perzejem pri Pidni l. 168: L., Ci., Vell. Pl., Pauli Ci. možje, kakršen je bil Pavel.

3. Iūlius Paulus Julij Pavel, pravnik za časa cesarja Aleksandra Severa, Papinijanov učenec: Lamp. — Od tod adj. Paul(l)iānus 3 Pávlov: victoria Val. Max. (Lucija Emilija Pavla Makedonskega), actio, responsum Icti. (pravnika Julija Pavla).

4. (kot ime) Paulus Pavel, apostol: Vulg., Eccl.

Pausaniās -ae, m (Παυσανίας) Pavzánias

1. Kleombrotov sin, špartanski vojskovodja pri Platajah l. 479: Ci., N.

2. Makedonec, morilec kralja Filipa: Iust.

3. pretor pri plemenu Epirotov: L.

4. princ v Ferah: L.

Pedānius -iī, m Pedánij, rim. nom. propr. Znani so:

1. T. Pedanius Tit Pedanij, centurion v vojski Kvinta Fulvija Flaka: L.

2. (Cn.) Pedanius Fuscus Salinator Gnej Pedanij Fusk Salinator, consul suffectus l. 84 po Kr. in l. 98—99 proconsul Asiae: Plin. iun.

3. Cn. Pedanius Fuscus Salinator Gnej Pedanij Fusk Salinator, sin prejšnjega, konzul l. 118 po Kr.: Plin. iun.

4. L. Pedanius Secundus Lucij Pedanij Sekund, consul suffectus l. 43 po Kr., l. 51—52 proconsul Asiae, l. 56 praefectus urbi, umorjen l. 61: Plin., T.

Pēducaeus 3 Peducéj(ev), ime rim. rodu. Najbolj znani predstavniki so:

1. Sex. Peducaeus Sekst Peducej; l. 113 je predlagal zakon de incestu zoper vestalke: Ci.

2. Sex. Peducaeus Sekst Peducej; slovel je zaradi svoje poštenosti in učenosti, pretor na Siciliji l. 76 in 75, prijatelj Cicerona (ki je bil njegov kvestor na Siciliji) in pospeševalec njegovih ukrepov zoper Katilinove pristaše: Ci.

3. Sex. Peducaeus Sekst Peducej, sin prejšnjega, Atikov prijatelj, Cezarjev in Oktavijanov privrženec: Ci. ep. — Adj. Pēducaeus 3 Peducéjev: Peducaea de incestu rogatio Ci. Peducejev zakonski predlog (gl. Sex. Peducaeus št. 1.).

Pēle͡us eī ali (po gr. deklinaciji) -eos, acc. -ea, voc. -eu, abl. (v prozi) -eō, m Peléj, kralj Mirmidoncev v tesalski Ftiji, kamor je pobegnil s svojim bratom Telamonom po umoru polbrata Foka, sin ajginskega kralja Ajaka, soprog Nereide Tetide, Ahilov oče: Ci., O., H., Cat., Mart., Val. Fl., Hyg. — Od tod adj. Pēlēius 3 (Πηληΐος) Peléjev, pesn. = Pelídov, Ahílov: facta Sil., virgo (= Briseis) Stat.; patron. Pēlīdēs -ae, m (Πηλεΐδης) Pelíd, Pelejev sin = Ahil: V., O., H.

pelo moški spol las, lasje, kocina, dlaka; puh

pelo arriba proti dlaki (lasem)
peinarse pelo arriba nazaj se česati
pelo de camello kamelja dlaka, kamelovina
pelo corto kratko ostriženi lasje; deška frizura
pelo a lo garzón, pelo a lo chico deška frizura
pelo oxiginado beljeni lasje
pelo postizo ponarejeni lasje, lasulja
pelo rizado kodrasti lasje
pelo a la romana, pelo a lo Colón paževska frizura
a(l) pelo pogodu; zelo prav; (za las) natančno, točno
pelo a pelo enak, bot
contra pelo ne pogodu, neprav, narobe
de pelo dlakav; premožen, odličen, čeden
ni un pelo niti sledu ne
de medio pelo ljudski
de poco pelo reven, siromašen
en pelo neosedlan; nestrojen (koža)
sin pelo brez dlak, plešast
agarrarse (ali asirse) de un pelo vsako pretvezo uporabiti
andar al pelo pretepati se
no corre un pelo de aire najmanjše sapice ni
cortar un pelo en el aire biti zelo bistroumen
echar pelo izmučiti se, utruditi se
hacer el pelo česati, frizirati
no tener pelo de tonto imeti zdravo pamet, biti prevejan
tomar el pelo (a) koga za nos vleči, za norca imeti
todo va al pelo vse gre gladko
no se le ve el pelo izginil je brez sledu
estar a medios pelos pijan biti
estoy de ello hasta los pelos sit sem tega že do grla
los pelos se le ponen de punta lasje mu gredo pokonci (se mu ježe)
contar a. con todos sus pelos y señales nekaj zelo podrobno pripovedovati
tirar de los pelos za lase povleči

Pelops -opis, m (Πέλοψ) Pélops, Tantalov sin, oče Atreja in Tiesta, Niobin brat. Oče ga je zaklal za obed bogovom, ki pa so ga zopet oživili in mu ramo, ki jo je Cerera pojedla, nadomestili s slonokoščeno: Enn. ap. Ci., H., Ci., Sil., Stat., Hyg., umero Pelops insignis eburno V. — Od tod adj.

1. Pelopēus 3 (Πελοπεῖος)
a) Pélop(s)ov: domus Pr., Agamemnon Pr. Pelop(s)ov vnuk, Orestes Lucan. Pelop(s)ov pravnuk.
b) pesn. = peloponéški, peloponézijski: phalanx Stat. argivska vojska, moenia V. = Argos, regna Sil. = Peloponez; subst. Pelopēa -ae, f Pelopêja α) Pelop(s)ova vnukinja, Tiestova hči: O., Cl. β) naslov neke tragedije: Iuv., Mart.

2. Pelopēïus 3 (Πελοπήϊος)
a) Pélop(s)ov: Atreus O. Pelop(s)ov sin, virgo O. = Ifigenija, Pelopeia (Pelopeja, ženska iz Pelopove rodovine) credar O., arva O. frigijske (kjer je bil Pelops rojen).
b) pesn. peloponéški, peloponézijski: oppida Cl., regna Stat. = Peloponez, sedes Sen. tr. prestolnica korintskega vladarja Kreonta.

3. Pelopius 3 (Πελόπιος) Pélop(s)ov: domus Sen. tr.; subst.
a) Pelopia -ae, f Pelópija = Pelop(s)ova vnukinja, Tiestova hči: Serv., Hyg.
b) Pelopius -iī, m Pelópij, ime sužnja: Ci. ep.

4. Pelopēïas -adis, f (Πελοπηϊάς) Pélop(s)ova, pélopska, peloponéška, peloponézijska: Mycenae O.

5. Pelopēïs -idis, f (Πελοπηΐς) = Pelopeias: undae O.; subst. Pelopēidēs -um, f Pelopéide = argívske žene: Stat. Patron. Pelopidae -ārum (-ûm), m (Πελοπίδαι) Pelopídi, Pelop(s)ovi potomci (in sorodniki), razvpiti in zloglasni zaradi svoje brezbožnosti in krutosti: Acc. fr., Ci., Hyg.

pelusa ženski spol vlakna (v tkanini); ljubosumnost, (otroška) nevoščljivost

gente de pelusa bogatini
sin pelusa brezvlaknat (papir)

pena ženski spol kazen, kaznovanje; bol(ečina), trpljenje, muka; žalost, skrb; trud, napor

pena capital, pena de muerte, la última pena smrtna kazen
pena corporal telesna kazen
pena correccional kaznilniška kazen
pena pecuniaria denarna kazen, globa
pena de prisión zaporna kazen
alma en pena (rel) duša v vicah; pop prikazen, strah
sin pena ni gloria srednje, poprečno
con suma pena, con mucha pena z velikim trudom, z največjo težavo, komaj, toliko da še
so pena de razen če, s pridržkom da
dar pena žal biti
me da mucha pena este hombre ta človek se mi zelo smili
estar en pena (rel) biti v vicah
imponer una pena naložiti kazen
morir de pena umreti od žalosti, do smrti se žalostiti
no merece la pena, no vale la pena ni vredno truda, ne izplača se
¡qué pena! joj! gorje!
a duras penas z največjo težavo, komaj, toliko da še

Pēneleus -ei in -eos, m (Πηνέλεως) Penélej, sin Hipalma in Asterope, eden od Heleninih snubcev: V., Hyg.

pensar [-ie-] po-, pre-, raz-, iz-misliti; nameravati; meniti, domišljati si, domnevati, premišljevati; imeti za

pensar entre sí, pensar para sí, pensar para consigo pri sebi misliti
pienso (en) hacerlo imam namen (nameravam) to storiti
¡piénselo! premislite!
¡ni pensarlo! ni govora (o tem)!
disfrutar pensando en veseliti se na
dar que pensar dati misliti
dar en qué pensar zaskrbeti, povzročiti zaskrbljenost
pensar mal de slabo mnenje imeti o
pensar y repensar premišljevati sem in tja
a fuerza de pensar po dolgem premišljevanju
al pensar que ob misli, da ...
sin pensar(lo) nehote, nezavedno
libertad de pensar (ali de pensamiento) svoboda mišljenja
es muy de pensarse dobro je treba pretehtati

pérdida ženski spol izguba; škoda

pérdida de sangre izguba krvi
pérdida de vista izguba vida, oslepitev
a pérdida de vista v nedogled
sin pérdida de tiempo brez izgubljanja časa, nemudoma
padecer (sufrir), reparar una pérdida utrpeti, poravnati izgubo
¡no tiene pérdida! ne morete zaiti!
evitar pérdidas obvarovati se škode