Franja

posut (-a, -o) besät, -besät (z zvezdami sternbesät), voller (s trni voller Dornen)
posut z bradavicami warzig
posut s peskom besandet, gekiest
posut s cvetjem beblümt, blumenreich
posut z zvezdami bestirnt, besternt
s peskom posutta pot der Kiesweg

posút (-a -o) adj.

1. cosparso, sparso:
posut s sladkorjem inzuccherato; cosparso di zucchero
posut z moko infarinato, cosparso di farina

2. pieno (di), irto:
z nevarnostmi posuta pot cammino irto di pericoli
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
posut z zvezdami stellato, cosparso di stelle, punteggiato di stelle
posut s kamenčki ciottoloso
posut s progami striato

poštêno prislov honestly, fair, honourably, fair and square; above board, squarely, loyally

poštêno ravnati to act honestly, to play fair
(bodi) poštêno povedano (it should) in fairness (be) said
poštêno se lotiti dela to set to work in earnest
poštêno vzeti pot pod noge to put one's best foot forward

potém adv.

I.

1. (časovno) dopo; quindi:
šel je ven, pa se je kmalu potem vrnil uscì ma poco dopo era già rientrato

2. pog. allora:
doma ga ni, kje pa je potem? a casa non c'è. Allora, dov'è andato a finire?

3. (v vezalnem priredju, časovno ali krajevno) poi:
premisli, potem govori prima pensaci su, poi parla
pot pelje čez most, potem na desno la strada porta per un ponte e poi (gira) a destra

II. (v vezniški rabi)

1. (pri naštevanju) poi, quindi:
cveti vseh barv: rdeči, potem modri, potem rumeni, potem mešanica vseh odtenkov fiori di tutti i colori: rosso, poi azzurro, poi giallo e poi un miscuglio di tutte le sfumature

2. (vzročno-posledično, vzročno-sklepalno, pogojno-posledično razmerje) allora, quindi, dunque:
kupcev je malo. Potem bo sejem slab gli acquirenti sono pochi. Vuol dire che anche la fiera farà pochi affari
če je to res, potem bo hudo se ciò è vero, allora le cose si mettono male
kaj potem, če ni bogata, da je le pridna non importa se non è ricca, basta che sia brava

3. potem ko (v časovnih odvisnikih) dopo, dopo che:
potem ko je prišel domov, je pisal dolgo v noč dopo esser arrivato a casa, stette a scrivere per molte ore della notte

poti|ti (-m)
krvavi pot potiti Blut und Wasser schwitzen

potíti sudar

potiti krvavi pot sudar saugre; fam sudar la gota gorda
potiti se sudar, transpirar; trasudar; (o zidu) rezumar
potiti se po vsem telesu estar empapado en sudor

potíti (se) suer, transpirer , (po vsem telesu) être en sueur (ali couvert de sueur, en nage)

močno se potiti (se) transpirer à grosses gouttes
potiti (se) kri in vodo suer sang et eau
potiti (se) se od strahu, tesnobe suer d'angoisse
krvav pot potiti (se) suer (ali exsuder) du sang
noge se mu potijo il transpire des pieds
zidovi se pote les murs suintent

potíti se (-ím se)

A) imperf. refl.

1. sudare

2. traspirare

3. pren. (truditi se) faticare, sfacchinare, sudare

B) potíti (-ím) perf. tr. pren. sudare:
rel. ki je za nas krvavi pot potil che sudò sangue per noi

pótka (-e) f dem. od pot viuzza, stradicciola, sentiero

pótok brook; rivulet; stream; ZDA creek

pótok krvi (solz) a stream of blood (of tears)
pot mu je v pótokih tekel po hrbtu the sweat streamed down his back

potu gen. sing. ➞ → pot⁵

povrat|ek moški spol (-ka …) die Rückkehr; der Rückmarsch, der Rückweg; na vožnji: die Rückfahrt; domov: die Heimkehr, die Heimkunft; s potovanja: die Heimreise, z letalom: der Heimflug; (pot domov) der Nachhauseweg; blaga ipd.: der Rücktransport; tehnika die Rückleitung, die Zurückführung, der Rücklauf
tipka za povratek die Rücktaste
tovor na povratku die Heimfracht, Rückfracht
na povratku auf dem Rückweg/Heimweg, auf der Rückreise
| ➞ → vračanje, vrnitev

pozna|ti (-m) spoznati

1. koga: kennen (kot als, po an)

2. kot znanca: kennen, bekannt sein mit, dobro: gut kennen, gut bekannt sein mit; na videz: vom Ansehen kennen
poznati do obisti in- und auswendig kennen

3. mesto, deželo ipd.: kennen
poznati kot svoj lastni žep wie seine eigene Tasche kennen
poznati -kundig sein (deželo landeskundig, mesto stadtkundig, kraj ortskundig, pot wegkundig, figurativno svet weltkundig)
ne poznati -unkundig sein, -fremd sein
(dežele landfremd, mesta stadtfremd, kraja ortsfremd)

4. razlike, stroko, kraj, pot ipd.: kennen, vertraut sein mit
figurativno ne poznati mere kein Maß kennen
ne poznati meja keine Grenzen kennen
ne poznati pardona keinen Pardon kennen
ne poznati razlike keinen Unterschied machen
ne poznati šale keinen Spaß verstehen

5. (vedeti za) pot, rešitev, sredstvo proti, dober lokal: wissen (den Weg …)
poznati zadevo Bescheid wissen

6. pomembnost zadeve ipd.: (zavedati se) um (etwas) wissen
|
figurativno po delu se mojster pozna das Werk lobt den Meister

poznáti (-ám)

A) perf.

1. conoscere; praticare:
poznati koga iz otroških let conoscere qcn. fin dall'infanzia
poznati mnogoženstvo praticare la poligamia

2. conoscere, sapere, padroneggiare:
poznati pot sapere la strada
za prevajanje je treba dobro poznati oba jezika per tradurre bisogna sapere bene ambedue le lingue

3. pren. conoscere qcn., avere dimestichezza con qcn.

4. pren. (ozirati se na koga, upoštevati koga) conoscere qcn., aver riguardo di qcn., tener conto di qcn.:
prijatelja pozna samo, kadar ga potrebuje tiene conto dell'amico solo quando ne ha bisogno

5. pren. (z nikalnico)
ne poznati mej non conoscere limiti, essere sconfinato
ne poznati mere essere smodato
ne poznati milosti essere spietato
ne poznati olike essere screanzato, maleducato
pog. nobenega heca ne poznati essere troppo serio, non saper stare allo scherzo
pren. ne poznati šale non scherzare; non avere senso dell'umorismo
če to narediš, te ne poznam več se lo fai, non ne voglio più sapere di te
poznati koga po imenu conoscere qcn. di nome
poznati koga kot slab denar, kot svoj žep conoscere qcn. come le proprie tasche

B) poznáti se (-am se) perf. impers., perf. refl. vedersi; conoscersi

1.
pozna se mu, da ni spal si vede che non ha dormito
po govorici se mu pozna, da ni domačin dalla parlata si vede che non è del luogo

2.
tega ne bom končal do roka, saj se poznam non lo finirò in tempo, mi conosco bene
škoda besed, saj se poznamo non ne parliamo, tanto ci conosciamo bene
delu se pozna hitrica si vede che il lavoro è stato fatto in gran fretta
pog. leta se mu res ne poznajo non dimostra gli anni che ha, porta bene gli anni
PREGOVORI:
po delu se mojster pozna l'opera loda il maestro

prae-eō -īre (-īvī in) -iī -ītum -itūrus (prae in īre)

1. spredaj, naprej, pred kom (hod)iti: Varr., novi praeeunt fasces O., praeeunte carinā V., consulibus lictores praeeunt L., Laevinus Romam praeivit L.; trans.: p. aliquem per avia T.; pren.: naturā ipsā praeeunte Ci. prednjačiti, pot kazati, famam sui T. prehiteti.

2. metaf.
a) (kot relig. in publ. t.t.) narekovati kako besedilo: Suet. idr., praei verbis, quid vis Pl., vota, alicui preces Cu., carmen L., sacramentum T. besedilo prisege, prisežne besede, prisežni obrazec, coactus pontifex verba (posvečevalno besedilo, besedilo posvetitve) praeire L.; abs.: aliquo praeeunte L., Cu., Plin. iun., de scripto praeire Plin., duumviris praeeuntibus L., nī mihi praeeatis Ci.
b) komu, pred kom reči (govoriti, praviti, povedati), (pre)brati, (pre)čitati, (za)peti, (za)igrati, (za)svirati: ut vobis voce praeirent, quid iudicaretis Ci., praeire legentibus Q., tibium Graccho praeisse ac praemonstrasse modulos Gell.
c) odrediti (odrejati), zapoved(ov)ati, vele(va)ti, ukaz(ov)ati, predpis(ov)ati, napotíti (napotováti), da(ja)ti navodila: omnia, ut decemviri praeierunt, facta L., praeire alicui de omni officio iudicis Gell.

prae-parō -āre -āvī -ātum (prae in parāre) (vna)prej (poprej) pripraviti (pripravljati), (vna)prej (poprej) imeti kaj pripravljeno, (vna)prej (poprej) preskrbeti (preskrbovati), (vna)prej (poprej) (s potrebnim) oskrbeti (oskrbovati), (vna)prej (poprej) opremiti (opremljati), (vna)prej (poprej) oborožiti (oboroževati): Lucan., Eutr. idr., ova Mart., hiberna Vell., exercitum Vell., machinationes Vitr., bellum Veg., suos milites ad proelia Veg., res necessarias Ci., ea, quae videntur instare Ci., hortos Ci., rem frumentariam C., locum domestici belli causā C., classem Cu., pecunia stipendio militum praeparata Cu., se proelio (dat.) magis quam fugae praeparare Cu., naves, scaphas, frumentum, commeatum L., praeparato ad talem casum perfugio L., praeparatis iam omnibus ad fugam L., onerarias naves ad incendium C. za zažig, profectionem Suet. odpravljati se (odhajati, napravljati se) na pot, gladios Suet., se et suos milites ad proelia S., se bello (dat.) Sen. ph., praeparat se pugnae Plin., cibos hiemi Plin., potum cantharidum Plin., arva frumentis Col., necem fratri T.; metaf.: Petr., aditum nefariae spei Cu. krčiti si pot do upanja, praeparata accusatio, oratio L., qui praeparati erant gratiā principum L., bene praeparatum pectus H. srce, dobro pripravljeno za vse, praeparare animos ad (k) sapientiam concipiendam Ci., meditata et praeparata Ci., praeparato animo se dare quieti Ci., aures (sc. auditorum) praeparatae Ci., gratiam adversus publicum odium T., praeparare se poenae Sen. rh., se scholae Iuv., Suet., omnia efficere nitens, quae animo praeparasset Eutr.; z inf. = nameravati, kaniti, imeti namen, misliti, namerjati: ex ea (sc. Massilia) navigare ad filium praeparabat Eutr., pro quibus sanguinem fundere praeparabat Aug. — Subst. praeparātō: quam nihil festinato, nihil praeparato fecisse videtur Milo! Q. ali ex praeparātō: non enim ex praeparato locutus est, sed subito deprehensus Sen. ph. s pripravljanjem (pripravo), toda ex ante praeparato L. iz pripravljenih zalog.

pratiquer [-tike] verbe transitif vršiti, izvrševati; napraviti; uporabljati; občevati (quelqu'un s kom); obiskovati; verbe intransitif izvrševati verske dolžnosti, vneto hoditi v cerkev

se pratiquer biti običajen, v navadi, v modi
pratiquer la médicine opravljati zdravniški poklic
ce médecin ne pratique plus ta zdravnik ne opravlja več prakse
pratiquer le football gojiti nogomet
pratiquer une ouverture dans un mur, un chemin narediti odprtino v zidu, narediti pot
pratiquer la vertu živeti krepostno
pratiquer la montagne hoditi v hribe, planinariti
pratiquer le chantage uporabljati izsiljevanje

právi, práva, právo verdadero; auténtico; apropiado; propio; adecuado; derecho

prava beseda la palabra apropiada
o pravem času a tiempo; en el momento oportuno; a propósito
pravi človek el hombre apropiado
pravi kot ángulo m recto
na pravem mestu en el lugar debido
pravi norec un verdadero tonto
prava pot el buen camino
prava stran (blaga) cara f, lado m derecho, (kovanca) anverso m, fam cara f

právi -a, -o right, the right one; proper; (neponarejen) natural, pure, genuine, unadulterated; perfect, quite a; (resnlčen) real, true, veritable, authentic, actual; (točen) accurate, correct; (zvest) true, true-blue; (iskren) sincere, felt

právi, -a, -o brat full brother
práva sestra full sister
právi, -a, -o denar good money
právo zlato pure gold, genuine (ali real) gold
právi, -a, -o kot geometrija rectangle
práva pot the right way
právi, -a, -o mož (človek) the right man
právi, -a, -o mož na pravem mestu (figurativno) a square peg in a square hole
o právem času in due course, at the right time, in the nick of time
na právem mestu in the proper place
právi, -a, -o Francoz, ta možakar! a true Frenchman, that man!
právi, -a, -o pravcati bedak a regular fool, a prize idiot
právi, -a, -o pravcati lopov an arrant knave, a confirmed rascal
právi, -a, -o pravcati detektiv a real, live detective
to je právi, -a, -o mož this is a real man
on je právi, -a, -o avtor te knjige he is the true author of this book
on ni čisto pri právi, -a, -o (pameti) he is not quite in his senses
on je práva ničla (figurativno) he is a mere cipher
to je práva sreča it is a piece of real good luck
to ne gre čisto po právem (figurativno) there is some skulduggery in it, I suspect foul play
ni nobene práve razlike med njima there is no real difference between the two
imeli smo právo poplavo doma we have had a real inundation at home
naleteti na právega to meet one's match
priti na právo mesto to come to the proper place
urezal si se v prst, práva reč! you have cut your finger, what's that? (ali it's nothing to make a fuss about)

právi, -a, -o vrai, véritable, authentique, pur, droit, très ; familiarno orthodoxe

pravi kot angle moški spol droit
prava oporoka testament moški spol authentique
prava pot le bon chemin
pravi pravcati vrai de vrai
pravi razlog la vraie raison
pravi športnik un vrai sportif
o(b) pravem času au bon moment, en temps utile (ali opportun), à propos
ob pravi priložnosti, priliki à propos, à point nommé, familiarno à pic
v pravem pomenu besede dans toute la force (ali l'acception) du terme
pokazati se v pravi luči se montrer sous son jour véritable
priti o pravem času tomber bien (ali juste)
ne biti čisto pri pravi (pameti) n'avoir pas tous ses esprits
nečesa se pri pravem koncu lotiti prendre quelque chose par le bon bout
njegovo pravo ime je son véritable nom est
ona je že prava ženska elle est déjà très femme
to je prava norost c'est pure folie