-
mrtvi samostalnik ponavadi v množini (umrla oseba) ▸
halott, elhunytštevilo mrtvih ▸ halottak száma
Izpod ruševin so izvlekli devet mrtvih in tri žive. ▸ A romok alól kilenc halottat és három élő embert húztak ki.
-
multiplicar [c/qu] (po)množiti
tabla de multiplicar poštevanka
multiplicarse (po)množiti se; fam biti zelo zaposlen, povsod biti (oseba)
-
mystère [mistɛr] masculin skrivnost, tajnost; uganka, težak problem; religion misterij; verska dogma; srednjeveška verska igra
avec mystère skrivnostno
sans mystère (čisto) odkrito
solution féminin du mystère rešitev uganke
débrouiller un mystère rešiti uganko
étre tout mystère (oseba) biti uganka
faire (grand) mystère de quelque chose delati (veliko) skrivnost, tajnost iz česa, zelo kaj prikrivati
parler avec mystère skrivnostno govoriti
-
nadzorn|i [ó] (-a, -o) Aufsichts-, Kontroll-; gradbeništvo, arhitektura aufsichtsführend; (oseba die Aufsichtsperson, služba die Aufsichtsstelle, Aufsichtsbehörde, uradnik der Aufsichtsbeamte)
-
nadzor|ovati (-ujem) überwachen, beaufsichtigen, kontrollieren; (imeti nadzor) Aufsicht führen
začeti nadzorti unter Aufsicht stellen
ki ga je treba nadzorti überwachungsbedürftig
ki ga ni mogoče nadzorti unkontrollierbar
oseba, ki nadzoruje die Aufsichtsperson
-
naevius 3 (naevus) ki ima vrojeno znamenje, z vrojenim znamenjem: Arn. — Od tod
I. nom. propr. Naevius 3 Nájvij(ev), ime rim. rodu. Najbolj znani so:
1. Cn. Naevius Gnej Najvij, rim. dramatik in epik (okrog l. 250). Napisal je osem iger in opeval v saturnijskem metru prvo punsko vojno, ki se je je tudi sam udeležil. Ker je v svojih komedijah preveč prostodušno napadal Publija Scipiona in Metele, je moral oditi v pregnanstvo v Utiko; tam je umrl okrog l. 200: Ci., Gell.
2. Sex. Naevius Sekst Najvij, pravdni nasprotnik Publija Kvinkcija, ki ga je zagovarjal Cicero (v govoru Pro Quinctio) l. 81: Ci.
3. P. Naevius Turpio Publij Najvij Turpion, Verov (Verres) tovariš: Ci.
4. Naevius Sertorius Macrō Najvij Sertorij Makron, Sejanov naslednik l. 31 po Kr., ljubljenec cesarja Tiberija, katerega je Kaliguli na ljubo zadušil; Kaligula ga je naposled prisilil, da je naredil samomor: T., Suet. —
II. adj. Naevius 3 Nájvijev: porta Najvijeva vrata v Rimu, ob vzhodni aventinski rebri: Varr., L., nemora, silva Varr., Fest., olea Col. Od tod adj. Naeviānus 3 Nájvijev: Cels., modi, scripta Ci. mera, spisi (pesnika Najvija), Hector Ci. (oseba v drami pesnika Najvija), pira Col.
-
naglušen pridevnik (ki ima okvaro sluha) ▸
hallássérült, nagyothallónaglušna oseba ▸ hallássérült személy
naglušen otrok ▸ hallássérült gyermek
naglušen človek ▸ hallássérült
biti naglušen ▸ nagyothalló
postajati naglušen ▸ nagyothallóvá válik
močno naglušen ▸ erősen hallássérült
malce naglušen ▸ kicsit nagyothalló
gluhi in naglušni učenci ▸ siket és hallássérült tanulók
Včasih se mi celo zazdi, da sem postala malo naglušna. ▸ Néha úgy tűnik, hogy már enyhén nagyot hallok.
-
naglušni samostalnik ponavadi v množini (naglušna oseba) ▸
hallássérültgluhi in naglušni ▸ siketek és hallássérültek
Sredstva bodo namenili za računalniško izobraževanje gluhih in naglušnih. ▸ A forrásokat a siketek és hallássérültek számítógépes továbbképzésére szánják.
-
nágniti2 to incline, to slope, to lean, to dip, to bend, to tilt; to bow
nágniti se to incline
nágniti se k to lean forward (ali over) towards; to dip; to list; to bend; (oseba) to bend, to incline, to lean
dan se je nagnil the day was drawing to a close
nágniti se skozi okno to lean out of the window
-
najemnik samostalnik1. (oseba, ki kaj najame) ▸
bérlőpotencialni najemnik ▸ potenciális bérlő
najemnik lokala ▸ bár bérlője
najemnik stanovanja ▸ lakásbérlő
najemnik prostorov ▸ helyiségek bérlője
najemnik zemljišč ▸ földbérlő
iskati najemnika ▸ bérlőt keres
najti najemnika ▸ bérlőt talál
pogodba z najemnikom ▸ kontrastivno zanimivo bérleti szerződés
živeti kot najemnik ▸ bérlőként él
oddati najemniku ▸ bérlőnek kiad
najemnik vozila ▸ kocsi bérlője
najemnik nepremičnine ▸ ingatlan bérlője
obveznost najemnika ▸ bérlő kötelezettsége
2. (vojak) ▸
zsoldosvojak najemnik ▸ zsoldos
Takšne plačance so Italijani imenovali condottieri ali najemniki. ▸ Az olaszok ezeket a fizetett katonákat condottierinek, azaz zsoldosoknak nevezték.
Francija je najemala plačance že od srednjega veka in najemniki so v njenem vojaškem sestavu ostali tudi v 19. stoletju. ▸ Franciaország a középkor óta vesz igénybe fizetett katonákat, ezek az elszegődött zsoldosok még a 19. században is jelen voltak a katonai struktúrában.
-
nameless [néimlis] pridevnik (namelessly prislov)
brez imena, brezimen; anonimen, nepoznan, neimenovan, nepodpisan
figurativno nedopovedljiv, neizrekljiv, gnusen
a person who shall be nameless oseba, ki je ne bomo imenovali
-
napadeni samostalnik
(napadena oseba) ▸ megtámadott [férfi]
Napadeni je s kraja pretepa pobegnil in se kasneje sam oglasil na policijski postaji. ▸ A megtámadott férfi elmenekült a helyszínről, majd később jelentkezett a rendőrségen.
-
naslòv adresse ženski spol , titre moški spol
častni naslov titre honorifique
na naslov g. X aux (bons) soins de M. X.
dati naslov (delu) donner un titre à, intituler; (osebi) donner à quelqu'un le titre de
imeti naslov (oseba) avoir un titre; (knjiga) avoir pour titre, être intitulé, s'intituler
menjati naslov changer d'adresse
odšel, ne da bi pustil naslov parti sans laisser d'adresse
-
naslovn|i (-a, -o) Titel- (junak der Titelheld, cerkev die Titelkirche, oseba die Titelfigur, vloga die Titelrolle)
| ➞ → naslovni škof
-
natürlich naraven; (physisch) fizičen; natürliche Auslese/Zuchtwahl naravni izbor; natürliches Geschlecht naravni spol; natürliches Kind nezakonski otrok; natürliches Recht naravna pravica; natürliche Verbindlichkeit naturalna obveznost; natürliche Person Recht fizična oseba; natürliche Zahlen Mathematik naravna števila; Adverb seveda, naravno
-
nečimrnež samostalnik
(samovšečna oseba) ▸ hiú
V zaprtih prostorih imajo sončna očala na nosu samo največji nečimrneži. ▸ Zárt terekben csak a leghiúbbak hordanak napszemüveget az orrukon.
-
nedólžen (-žna -o)
A) adj.
1. innocente; candido:
nedolžna oseba innocente
2. rel. innocente, puro
3. pren. vergine
4. pren. semplice; banale:
nedolžen prepir se je sprevrgel v pretep un banale litigio degenerò in zuffa
B) nedólžni (-a -o) m, f, n innocente, puro (-a)
-
nedostópen (-pna -o) adj.
1. inaccessibile, incomprensibile; insensibile
2. scontroso, scostante, impraticabile, inabbordabile; inavvicinabile; pog. abbottonato:
nedostopna oseba persona impraticabile, inabbordabile
-
nedotakljív (-a -o)
A) adj.
1. intoccabile (tudi ekst.), intangibile; ekst. inviolabile, sacro:
nedotakljiva pravica diritto inviolabile
etn. nedotakljiv predmet, nedotakljiva oseba tabù
pren. nedotakljiva resnica dogma
2. inaccessibile; inflessibile
3. ekst. immune (che gode di immunità)
B) nedotakljívi (-a -o) m, f, n gli intoccabili (in India)
-
negotòv (-óva -o) adj. incerto, insicuro, dubbio, aleatorio, alterno; pren. bazzotto; knjiž. ancipite:
negotov izid esito aleatorio
negotovo vreme tempo bazzotto
negotova oseba insicuro