Franja

ruhen mirovati (tudi Technik, Recht), (rasten) počivati; nicht ruhen und rasten/weder ruhen noch rasten ne odnehati; ruhen an/auf počivati na; sloneti na ( tudi figurativ ); ruhen auf Segen, Fluch: biti na, viseti nad; ruhen in počivati v, figurativ biti trden v; ruhen lassen ➞ [ruhenlassen] ruhen lassen

rule¹ [ru:l] samostalnik
pravilo; kar je normalno, običajno
matematika pravilo; pravilo igre
cerkev pravilnik reda; predpis
pravno odločba, rešitev; pravni predpis; ravnilo; merilna vrvica; navada, običaj, pravilo; vladanje, upravljanje, uprava

as a rule navadno, praviloma, normalno
as is the rule kot navadno
by rule, according to rule po predpisih, po pravilih
by the rule and line figurativno natančno
rules of action (of conduct) smernice
rule absolute neomejeno gospostvo
rules of the air predpisi v zračnem prometu
rules of the road cestni prometni predpisi
rule of force tiranija
the rule of thumb praktično (ne teoretično) pravilo
by rule of thumb po izkušnji, empirično, približno
em rule pomišljaj
an exception to the rule izjemen primer
golden rule zlata sredina, zlato pravilo
hard and fast rule trdno, stalno, kruto pravilo
slide rule logaritmično računalo
standing rules pravilnik, statut
it is against the rules to je proti pravilom
it is the rule that... pravilo je, da...
to become the rule postati pravilo
to break a rule prelomiti pravilo
to hold (to bear) rule over vladati; gospodovati, gospodariti, biti gospodar nad
I make it a rule (to get up early) moje pravilo je (zgodaj vstajati)
to lay down a rule postaviti pravilo
to work to rule izvajati pasivno rezistenco
the exception proves the rule izjema potrjuje pravilo

rule² [ru:l] prehodni glagol & neprehodni glagol
upravljati, voditi, uravna(va)ti, usmeriti; obvladati (čustvo), brzdati; odločiti, odrediti, rešiti (that da)
postaviti načelo; naložiti, predpisati; načrtati, vleči črte z ravnilom, linirati; vladati (over nad)
prevladovati; (o cenah) stati, držati se

to rule oneself obvladati se
Rule Britannia Vladaj, Britanija! (domoljubna angleška pesem)
a ruled case odločena, dognana stvar
ruled paper liniran papir
to be ruled by s.o. biti pod vplivom koga
be ruled by me! poslušaj, ubogaj moj nasvet!
to rule nominally le po imenu biti vladar (gospodar)
to rule one's passions obvladati svoje strasti
to rule the roast (roost) biti gospodar (v hiši, doma), imeti glavno besedo, odločati
to rule by the whip vladati (gospodovati) s knuto
to rule with a rod of iron vladati z železno roko
to rule in s.o.'s favour odločiti komu v prid
corn rules high cene žitu so visoke
prices ruled high (lower) cene so bile visoke (nižje)

ruler [rú:lə] samostalnik
vladar, gospodar (over nad)
regent; ravnilo; stroj za liniranje

run^*2 [rʌn] neprehodni glagol & prehodni glagol

I. neprehodni glagol

1.
teči, tekati, drveti, dirkati, udeležiti se dirke; voziti, hiteti, podvizati se; bežati, pobegniti, umakniti se (from od)
popihati jo, pobrisati jo; navaliti, jurišati (at, on na)
hitro potovati, voziti se, pluti, redno voziti, vzdrževati promet; potegovati se (for za)
biti kandidat, kandidirati; hitro, naglo se širiti (novica, ogenj); (o času) poteči, preteči, miniti, bežati; trajati, teči, vršiti se (šola, pouk)

to run amok (amuck) pobesneti, letati kot nor, izgubiti popolnoma oblast nad seboj
to run for it, to cut and run pogovorno popihati jo, zbežati
to run foul of trčiti z
to run to help hiteti na pomoč
to run with the hare and hunt with the hounds figurativno skušati biti v dobrih odnosih z dvema nasprotnima si strankama
this idea keeps running through my head ta ideja mi ne gre iz glave
run for your lives! reši se, kdor se more!
to run for luck ameriško poskusiti kaj na slepo srečo
to run mad zblazneti, znoreti
to run to meet s.o. teči komu naproti
to run to meet one's troubles figurativno vnaprej si delati skrbi
the news ran like wildfire novica se je širila kot blisk
to run for an office potegovati se, konkurirati, biti kandidat, kandidirati za neko službeno mesto (službo)
he who runs may read it figurativno na prvi pogled se to vidi, to se da brez težave razumeti
school runs from 8 to 12 šola (pouk) traja od 8 do 12
a thought ran through my head misel mi je šinila v glavo
to run from one topic to another skakati z ene téme na drugo
time runs fast čas beži, hitro teče
this train is running every hour ta vlak vozi vsako uro
to run on the wheels figurativno gladko iti

2.
vrteti se, obračati se (on okoli)
premikati se, kretati se, gibati se, kotaliti se, jadrati; (o stroju) delovati, biti v pogonu, obratovati, funkcionirati; (o tovarni itd.) biti odprt, delati; (o denarju) biti v obtoku, v prometu; (o vodi) teči, razliti se, izlivati se; (o morju) valovati; segati, raztezati se, razprostirati se; (o rastlinah) bujno rasti, pognati, iti v cvet, hitro se razmnoževati; (o menici) imeti rok veljave, teči, veljati; (o cenah) držati se
pravno ostati v veljavi
gledališče biti na sporedu, uprizarjati se, predstavljati se, predvajati se, igrati se, dajati se; (o barvah) razlivati se, puščati barvo; (o očeh, nosu, rani) solziti se, cureti, kapati, gnojiti se; (o kovinah) taliti se; (o ledu) (raz)topiti se, kopneti; (o besedilu) glasiti se; (s pridevnikom) postati, nastati, biti

running ice topeči se led
three days running tri dni zaporedoma
the bill has three months to run menica ima rok treh mesecev
my blood ran cold figurativno kri mi je poledenela v žilah
it runs in his blood to mu je v krvi
he is running with blood kri ga je oblila
the colour runs in the washing barva pušča pri pranju
the course runs at par tečaj (kurz) je (stoji) al pari
to run dry posušiti se; biti prazen; figurativno onemoči, biti izčrpan
eyes run oči se solzijo
my face runs with sweat pot mi teče po obrazu
it runs in the family to je v družini
to run to fat (z)rediti se, postati debel
the feelings are running high duhovi so razburjeni
the garden runs east vrt sega, se razteza proti vzhodu
to run high dvigati se, rasti
to run hot postati vroč, segreti se
the lease runs for ten years zakupna pogodba teče, velja deset let
that makes my mouth run sline se mi pocede ob tem
my nose runs iz nosa mi teče
oats run 40 pounds the bushel cena za oves je 40 funtov bušel
to run riot (s)puntati se, upreti se; podivjati, pobesneti, (o rastlinah) bujno se razrasti
to run round in cercles figurativno kazati veliko aktivnost, a malo uspeha
the salade runs to seed solata gre v cvetje
sea runs high morje je razburkano
that runs to sentiment to sega, gre človeku do srca
we ran short of coal premog nam je pošel, zmanjkalo nam je premoga
my supplies are running low moje zaloge se manjšajo, gredo h kraju
my talent does not run that way za to nimam nobenega daru
my tastes do not run that way za to nimam smisla
to run true to form (type) ustrezati pričakovanjem
still waters run deep tiha voda globoko dere
to run wild podivjati; izroditi se, spriditi se, biti neukrotljiv
words ran high padle so ostre besede; prišlo je do ostrih besed, do hudega prerekanja
the words of this passage run thus besede tega odstavka se glasé (takole)
the works have ceased running tovarna je ustavila delo

II. prehodni glagol

1.
preteči, preiti, teči skozi (čez), drveti (čez), voziti (skozi), preleteti, prepluti, prejadrati; teči (s kom) za stavo
figurativno meriti se (s kom); dirkati
lov poditi, goniti, zasledovati; zbežati (iz), ubežati, zapustiti (deželo); opraviti (pot, naročilo)

the disease runs its course bolezen gre svojo pot
to run a blockade vojska prebiti blokado
to run s.o. close (hard) teči za kom, biti komu za petami
to run the country zbežati iz dežele
to run errands opravljati nakupe (naročila), tekati po poslih, opravkih
to run the guard neopazno iti mimo (skozi) straže
to run 30 knots navtika pluti s hitrostjo 30 vozlov
to run a red light (stop sign) voziti skozi rdečo luč (znak stop)
to run messages prinašati, prinesti sporočila
to run a parallel too far predaleč iti v primerjavi
to run a race tekmovati v teku (dirki), dirkati
to run races prirediti dirke
to run the rapids prevoziti brzice
to run a rumour back to its source zasledovati govorico do njenega izvira
to run a scent iti za sledjo, slediti sledi
we must let the things run its course moramo pustiti, da gre stvar svojo pot
I'll run you to the tree over there tekmoval bom s teboj v teku do onega drevesa

2.
upravijati, voditi; predelati (into v)
spraviti v tek, v gibanje, v delovanje, pustiti, da nekaj teče, točiti; zakotaliti; gnati, goniti, poditi (konja); vpisati (konja) za dirko; pasti (živino); odpraviti, odpremiti, premestiti, transportirati; tihotapiti; zabiti (into v)
zasaditi, zariti, zadreti, zabosti (nož); spustiti, dati v promet, držati v pogonu (stroj); postaviti kot kandidata (for za)
izpostaviti se, biti izpostavljen; zabresti, pustiti zabresti (v); zaleteti se (v); (kovino) taliti; (o reki) nanositi (zlato)
ameriško potegniti (črto, mejo)

to run an account with kupovati na račun (pri kaki tvrdki)
to run brandy tihotapiti žganje
to run one's car into a wall zaleteti se z avtom v zid
to run the danger biti v nevarnosti
to run debts biti v dolgovih, zabresti v dolgove
I ran myself into difficulties zašel sem v težave
to run one's fingers through one's hair (hitro) iti si s prsti skozi lase
to run a firm into debt spraviti tvrdko v dolgove
to run one's fortune poskusiti svojo srečo
to run the gauntlet figurativno biti izpostavljen ostri kritiki
to run one's head against the wall zaleteti se z glavo v zid, riniti z glavo skozi zid (tudi figurativno)
to run a horse goniti, priganjati konja; vpisati (prijaviti) konja za dirko
to run lead into bullets liti krogle iz svinca
to run logs sploviti hlode, les
I ran a nail into my foot zadrl sem si žebelj v nogo
to run a newspaper izdajati časopis
to run oneself to a standstill ustaviti se
to run risks tvegati, riskirati
to run a ship aground zapeljati ladjo na sipino
to run the show sleng, figurativno biti šef, voditi (neko) podjetje
he runs the whole show on vodi vse
to run a high temperature medicina imeti visoko vročino
to run a town upravljati mesto
to run a special train dati v promet poseben vlak

sabo:
nad sabo = nad seboj
s sabo = s seboj
| ➞ → sebe

saeviō -īre -iī -ītum (saevus) (po)besneti (nad kom, čim), (po)noreti (nad kom, čim), zbesneti se (nad kom, čim), divjati, zdivjati se (nad kom, čim), (raz)jeziti se (na koga, kaj), razgrajati, znesti (znašati) se (nad kom, čim); o živalih: PH., LUCR., VAL. FL., SUET., GELL., equus adhuc saeviens CU., (sc. anguis) saevit agris V., lupus saevit pariter rabieque fameque O., aper saevit in pecudes O., accipiter in aves saevit O.; metaf.
a) o ljudeh, božanstvih: KOM., S. idr., saevitque animis ignobile volgus V., ne saevi, magna sacerdos V., saevire consulum alter L., at pater ardens saevit H., saeviat atque novos moveat Fortuna tumultus H., saevire in se ipsum, in ullum ordinem, in obsides, in suum sanguinem, in corpus, in tergum, in ea delubra V. besneti, znašati se nad ..., besno (kruto) ravnati z ..., saevire in se O., T., ICTI. = usmrtiti se, ubiti se, narediti samomor, adversum cunctos ingenti avaritia, libidine, crudelitate saevire EUTR., adversus innocentes valide saevire LACT.; pesn. z dat. (nam. in z acc.): qui mihi nunc saevit O., non uni saeviet usque deus TIB.; z inf. = besno (divje, divjaško) si prizadevati: cum manus impia saevit sanguine Caesareo Romanum exstinguere nomen O.; brezos.: VELL., SUET. idr., Troiā captā in ceteros saevitum esse Troianos L., in tecta saevitum CU., saevitum tamen in bona T.
b) o stvareh in abstr.: VAL. FL., SEN. TR., IUV., AP., GELL., LACT. idr., cum saevire ventus coepisset C., mare ventis saevire coepit S., mare saevibat (gl. opombo spodaj) LUCR., dum ... saeviat pontus H., pelagus saevit T., Aufidus dum saevit H., saevit canum latratus in aures V. psi besno lajajo, saevit acer hinnitus equorum SIL., saevit amor ferri V., in quem mea saeviat ira O., saevit dolor in erepto amore PR., saevit venenum in praecordiis H., cum tibi flagrans amor et libido ... saeviet circa iecur H., quo fortuna magis saevit O.

Opomba: Sinkop. obl.: impf. saevībat LUCR.; saevisse(m) = saeviisse(m).

sāl, sălis, abl. nav. -e, nom. pl. salēs, gen. ni, m (indoev. *sal-; prim. gr. ὁ ἅλς sol, ἡ ἅλς (slano) morje, umbr. salu = lat. (acc.) salem, lat. sallere soliti, sl. sol, slan, soliti, lit. saldùs = sl. sladek (prvotno = „osoljen“, od tod „okusen“, „začinjen“, „slasten“), let. sā̀ls = got. salt = stvnem. salz = nem. Salz, got. saltan = stvnem. salzan = nem. salzen)

1. sol: CA., VARR., COL., PLIN. idr., multi modii salis CI., sale invecto uti L., (caseum) parco sale contingunt V., panis cum sale H., sal niger H. črna sol = iz pepela drv izlužena zelo ostra sol, s katero razsoljujejo (solomurijo) ribe; pl. salēs solna zrna, zrn(c)a soli: aspergi solent sales VARR., sales nimii COL.

2. meton.
a) slana voda, morska voda, (slano) morje: LUCR., VAL. FL. idr., aequorei unda salis O., campi salis V., spumas salis aere ruebant V., sale tabentes artus V., salis Ausonii aequor, sale Tyrrheno V.
b) pl. salēs slan okus: non et Scythicis Hypanis de montibus ortus, qui fuerat dulcis, salibus vitiatur amaris? O., aequorei sales LUCAN.
c) solnemu zrnu podobna lisa, pega, maroga na draguljih in kristalih: haec coloris vitia, ista corporis, capillamentum, sal, plumbago PLIN., pallere vitium est – itemque sales verrucaeque PLIN.

3. metaf.
a) (estetični, estetski) okus, dober, izostren okus, okusnost, (gosposka) ličnost, finost, finôča, finesa, prefinjenost, izbranost: tectum … plus salis quam sumptus habebat N., aliquid enim salis a mima uxore trahere potuisti CI., nulla venustas, nulla in tam magno est corpore mica salis CAT.
b) oster (bister) um, bistroumje, bistoumnost, bistrovidnost, ostroumje, ostroumnost, tankoumnost (tenkoumnost), bistrost, umska prodornost, razumnost, prekanjenost, zvitost, prebrisanost, poseb. (zlasti v pl.) dovtip, dovtipnost, dovtipne domislice, dovtipkanje, dovtipkovanje, dovtipkarstvo, dovtipnica, šegavi (od)govori, šaljivi (od)govori, šaljivost, humor, šegavost, duhovitost: CA., PR., Q., PLIN., PLIN. IUN., STAT., IUV., CL. idr., qui habet salem TER., quidquid loquitur sal merum (gl. opombo spodaj) est AFR. AP. PRISC., sale et facetiis Caesar vicit omnes CI., Caesar leporem quendam et salem est consecutus CI., (sc. epistulae) humanitatis sparsae sale CI. EP., sal dicendi CI. EP., quod sale multo defricuit urbem H., delectatur ... sale nigro H. naslaja se nad lascivnim (opolzkim) posmehom, Romani veteres atque urbani sales CI. EP., Plautini sales H., sales suffusi felle O. žolčni (žolčljivi, togotni, popadljivi) dovtipi, in aliquem venenatos sales suos effundere SEN. PH.
c) dražilo, drastilo, mik, čar, privlačnost: quae aviditatem naturali sale augent PLIN.

Opomba: Predklas. in poklas. (a redko) tudi n. Predklas. soobl. sale -is, n: ENN., VARR. AP. NON.

sam¹ (-a, -o) (osebno)

1. selbst, selber
jaz/ti/on/ona/ ono … sam/sama/samo ich/du/er/sie/es … selbst
sam oštir/oštir sam der Wirt selbst
sam pa selbst, seinerseits (voznica sama pa je nepoškodovana die Fahrerin selbst/ihrerseits blieb unverletzt)
na kraju samem an Ort und Stelle
od samega začetka von Anfang an
izgledati: kot smrt sama (aussehen) wie der leibhaftige Tod

2. osebni zaimek: ich/du … (selbst) (sam pa sem menil ich aber war der Meinung/ich selbst aber war der Meinung)

3. (lastnoročno) selbst … (ki ga je kdo naredil/skuhal/vložil/spletel/sešil sam [selbstgemacht] selbst gemacht/selbst gekocht/ selbst eingelegt/[selbstgestrickt] selbst gestrickt/selbst genäht)
naredi sam! mach es selbst!

4.
samega sebe sich selbst (ich mich, du dich, er sich …)
samemu sebi/sam sebi sich selbst (ich mir, du dir, er sich …)
sam sebe sich selbst (ich mich, du dich, er sich …); (škodovati samemu sebi sich selbst schaden, prekositi samega sebe sich selbst übertreffen, ostati zvest samemu sebi sich selber treu bleiben, prepustiti samemu sebi sich selbst überlassen)
sam sebi namen der Selbstzweck
… samega sebe die eigene Person, Selbst-
(analiza die Selbstanalyse, najdenje die Selbstfindung, odkrivanje die Selbsterfahrung, osvobajanje die Selbstbefreiung, precenjevanje die Selbstüberschätzung, presoja die Selbsteinschätzung, sovraštvo do der [Selbsthaß] Selbsthass, trpinčenje die Selbstquälerei, varanje der Selbstbetrug, zaničevanje die Selbstverachtung)
zavedanje samega sebe das [Ichbewußtsein] Ichbewusstsein
dvom o samem sebi der Selbstzweifel
obup nad samim seboj die Selbstaufgabe
poskus na samem sebi medicina der Selbstversuch
smiljenje samemu sebi die Selbstbemitleidung
figurativno sam sebi ni več podoben er ist nicht mehr er selbst

5.
sam od sebe von selbst, aus freien Stücken
sam na sebi/sam ob sebi an und für sich
sam zase für sich, živeti: zurückgezogen

6.
sam svoj sein eigener (gospod sein eigener Herr, mojster sein eigener Meister), unabhängig

Sārmata -ae, m (Σαρμάτης) Sarmát, sg. večinoma kolekt.: LUCAN., MART., IUV., CL., HIER., nav. pl. Sārmatae -ārum, m (Σαρμάται) Sarmáti, preb. vzhodnoevropske nižine od Baltskega morja in Visle do Volge: CU., MEL., PLIN., STAT., T. Od tod

1. adj.
a) Sārmaticus 3, adv. -ē (Σαρματικός) sarmátski: LUCAN., STAT., VAL. FL., gens O., mare pri O. Črno morje, pri T. pa Baltsko morje, laurus MART. zmaga nad Sarmati, Sarmatice loqui O.; subst. Sārmatica -ōrum, n Sarmátsko (ozemlje): SEN. PH.
b) Sārmatis -idis, f sarmátska: umbra, tellus O.

2. subst. Sārmatia -ae, f (Σαρματία) Sarmátija, Sarmátsko: MEL., PLIN.

scalp [skælp]

1. samostalnik
skalp, koža lobanje z lasmi; téme; lasulja; gola, okrogla glava griča; kitova glava brez spodnje čeljusti
figurativno zmagovalska trofeja
ameriško, pogovorno majhen zaslužek pri preprodaji (vrednostnih papirjev, vstopnic, vozovnic)

to be out for scalps biti na lovu na skalpe, figurativno iskati koga, ki bi nad njim stresli svojo jezo ali slabo voljo, biti napadalen, popadljiv
to have the scalp of figurativno premagati koga v debati
to take s.o.'s scalp skalpirati koga
to take scalps figurativno premagati, poraziti, obvladati, ošvrkniti koga s kritiko

2. prehodni glagol
skalpirati; odreti kožo z glave
figurativno neusmiljeno kritizirati
politika, ameriško, sleng (nasprotnika) izpodriniti, odžagati
ekonomija, ameriško, pogovorno z malo zaslužka preprodati (vstopnice, vozovnice, vrednostne papirje, na črno)

scandaliser [skɑ̃dalize] verbe transitif zbujati, povzročiti ogorčenost, pohujšanje (quelqu'un pri kom); škandalizirati

se scandaliser škandalizirati se, pohujševati se, zgražati se, biti ogorčen, spotikati se, zgledovati se (de quelque chose nad čem) (de ce film nad tem filmom)

scandalize¹ [skǽndəlaiz] prehodni glagol
obrekovati, opravljati, obirati (koga); pohujšati, škandalizirati, ogorčiti

to be scandalized at s.th. škandalizirati se, biti ogorčen nad čem

scelus -eris, n (indoev. kor. *sqel(e)- upogniti, upogibati, (u)sločiti, zaviti, metaf. narobe, napačno ravnati; prim. skr. káṭaḥ, káṭiḥ, káṭī kolk, gr. σκέλος stegno, σκολιός upognjen, kriv, κῶλον = sl. člen, koleno, stvnem. scëlah = nem. scheel poševen, neumen)

1. zlodéjstvo, zločin(stvo), hudodelstvo, zlobno (zločesto, pregrešno, brezbožno) dejanje, ravnanje, ukrep: V., O., STAT. idr., facinus est vincire civem Romanum, scelus verberare, prope parricidium necare CI., scelestum ac nefarium facinus atque eius modi, quo uno maleficio scelera omnia complexa esse videantur CI., Piso sceleris condemnat generum suum CI. zaradi veleizdaje, kot vstajnika zoper državo, scelera et fraudes CI., licentia scelerum, scelerum conscientia S., scelus divinum et humanum L. proti bogovom in ljudem, minister sceleris L. pri zločinu (umoru), scelus legatorum interfectorum L. zločin umora, izvršenega nad poslanci, tamquam scelera ostendi oporteat, dum puniuntur, flagitia abscondi T., scelus facere, perficere CI. ali admittere CI. EP., SEN. TR. ali committere CI. ali (in sese) concipere CI. ali edere CI., L. ali suscipere CI. storiti (narediti, izvršiti) hudodelstvo (zločin), scelere se devincire ali se alligare ali se obstringere ali obstringi ali astringi CI. naložiti si, obremeniti se z zločin(stv)om, in scelera simul ac dedecora prorumpere T.; preg.: scelera non habere consilium Q.

2. meton.
a) zlobnost, hudobnost, zločinskost, brezbožnost, brezboštvo, podlost, ničvrednost, pregrešnost, lopovstvo, barabinstvo, barabstvo, barabija, malopridnost, nizkotnost, lokavost: alicuius furore et scelere concitata manus ista CI., ex hac enim parte pudor pugnat, illinc petulantia, … hinc pietas (domoljubje), illinc scelus CI. veleizdajstvo, salamandrae PLIN., nec bestiarum solum scelera sunt, sed interim aquarum quoque et locorum PLIN. lokavščine, scelera naturae (= potresi in drugi naravni pojavi) PLIN.
b) (konkr.) zločinec, zlobnež, hudobnež, hudodelec, brezbožnež, brezbožnik, podlež, ničvrednež, lopov, kriminalec, baraba, nizkotnež: ne bestiis, quae tantum scelus attigissent, immanioribus uteremur CI.; poseb. kot psovka: TER., AP. idr., scelerum caput PL. = največji lopov, lopov prve vrste; z gen.: scelus viri PL. lopovski mož, scelus artificis V. brezbožni (zločesti) spletkar (rovar kovarnik); o moških osebah s pron. m: is scelus PL., illic scelus TER.
c) (o stvareh slabega okusa): senapis scelera PL. izmet (izvržek) gorčice = ostudna gorčica.
d) kazen za zločin (za zlobno ali brezbožno dejanje): scelus expendere, merere V.
e) udarec usode, nesreča: quod hoc est scelus? PL. ali quid hoc est sceleris! TER. kako bridka usoda!, accidit infandum nostrae scelus puellae MART.

Scherz¹, der, (-es, -e) šala; Scherze treiben šaliti se; keinen Scherz verstehen ne razumeti šale; seine Scherze über jemanden/etwas machen norčevati se iz (koga/česa), izbijati šale nad (kom/čim); seinen Scherz mit jemandem treiben dražiti (koga); sich mit jemandem einen Scherz erlauben potegniti (koga) za nos; zum Scherz za šalo, kar tako; Scherz beiseite! zdaj pa resno/zares!

se | sebe (si, se, sebi, seboj; sebi, sebe, sebi, seboj) pron. refl.

I.

1. (naglašene oblike) me, te, se, noi, voi, se; (nenaglašene oblike) mi, ti, si, ci, vi, si:
(za izražanje predmeta, kadar je identičen z osebkom dejanja) pazi, da si ne raztrgaš obleke attento a non stracciarti il vestito
vzemite me s seboj prendetemi con voi
po napornem teku sem se najprej sezul, se očedil in si privoščil mrzlo pivo dopo la dura corsa mi son tolto le scarpe, mi son fatto un bel bagno e mi sono scolato una bella birra fredda
poglejmo se vendar v oči in si povejmo vse po pravici! su, guardiamoci negli occhi e diciamoci tutta la verità!
na sliki se nisem prepoznal nella foto non mi riconobbi
naročiti si pivo ordinare (per sé) una birra

2. (v zvezi s 'sam' poudarja odnos do osebka) sé, sé stesso (-a):
bilo jo je sram same sebe si vergognava, aveva vergogna di sé stessa
verjeti sam vase credere, aver fiducia in sé

3. (v zvezi s 'sam' poudarja dogodke brez zunanje spodbude) sé, solo:
vrata so se odprla sama od sebe la porta si aprì da sola
to se razume samo po sebi lo si intende di per sé

4. (za izražanje vzajemne dejavnosti osebkov) si:
kmalu se bosta poročila si sposeranno presto
pozdraviti se, srečati se s kom salutarsi, incontrarsi con qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
samega sebe poln človek individuo pieno di sé
vsak človek je sebe vreden ognuno è degno di rispetto
sam sebi pripiši (krivdo) è colpa tua
biti sam sebi v nadlego essere di malumore
pozabljati sam sebe dimenticare sé stesso, essere altruista
prekositi samega sebe superare sé stesso
ne pustiti do sebe essere inavvicinabile
biti ves iz sebe essere fuori di sé
ne spraviti besede iz sebe non fiatare, non aprir bocca
imeti koga okoli sebe avere compagnia
priti k sebi riaversi, riprendere coscienza; riprendersi
dati veliko nase avere un'alta opinione di sé
ne imeti kaj nase deti non aver cosa mettersi, vestirsi
pog. spraviti podse sottomettere, soggiogare
spraviti vase mangiare
klicati vsakega zase chiamare uno per uno
obdržati zase tenere per sé, non confidare
šport. biti razred zase essere nettamente superiore
druge soditi po sebi valutare, giudicare gli altri col proprio metro, misurare gli altri su di sé
misliti pri sebi pensare dentro di sé
imeti kaj v sebi avere qcs. innato
imeti nekaj med seboj litigare, volersi bene
podreti mostove za seboj tagliarsi i ponti dietro
imeti kaj nad seboj avere preoccupazioni, problemi
izgubiti oblast nad seboj perdere l'autocontrollo, non saper dominarsi
imeti pod seboj delavce avere operai ai propri ordini, essere capo di operai
ne biti si na jasnem sam s seboj non saper chiaramente cosa si vuole
obračunati s samim seboj fare i conti con sé stesso
odnesti skrivnost s seboj portare il segreto con sé nella tomba
pog. imeti za seboj ves kolektiv avere l'appoggio di tutto il collettivo
PREGOVORI:
vsak je sebi najbližji il primo prossimo è sé stesso

II. se (kot morfem)

1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
bahati se vantarsi
bati se temere
kujati se fare il broncio
lotiti se česa accingersi a
ozirati se voltarsi
smejati se ridere
usesti se sedersi, sedere
zavedati se essere conscio
bleščati se scintillare, brillare
oddahniti se, si riprendere fiato, riposarsi

2. (v 3. os. sing. za izražanje dejanja s splošnim nedoločenim osebkom) si:
govori se si dice
piše se si scrive

3. (za izražanje trpnega načina) si:
trgovine se odprejo ob osmih i negozi (si) aprono alle otto
blago se dobro prodaja la merce si vende bene

4. (za izražanje brezosebnosti) si:
dani se si fa giorno

5. (s smiselnim osebkom v dajalniku za izražanje dogajanja brez hotenja osebka) mi, ti si, ci, vi:
kolca se mi mi vengono i rutti
želodec se mi obrača mi viene il voltastomaco

III. si (kot morfem)

1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
drzniti si osare
opomoči si riprendersi
prizadevati si sforzarsi, impegnarsi
oddahniti, odpočiti si riprendere fiato, pren. tirare un respiro di sollievo

2. (za izražanje osebne čustvene udeležbe pri dejanju)
peti si cantare
žvižgati si fischiare, fischiettare
misliti si pensare (dentro di sé)
ne moči si kaj non poter non
dajati si opravka darsi da fare

seb|e [ê] (-e/se, -i/si, -e/se, -i, sebój/sabo) sich, sich selbst
sebe: mich/dich/sich … (genitiv tudi : meiner/deiner/seiner)
sebi: mir/dir/sich …
blizu sebe in seiner Nähe
čez sebe über sich
do sebe zu sich
glede sebe wegen seiner
iz sebe figurativno außer sich
izmed sebe aus/ von sich
k sebi zu sich
med sebe unter sich
med seboj unter sich, miteinander, untereinander
mimo sebe an sich vorbei
na sebi an sich
imeti na sebi anhaben
nad seboj über sich
kontrola nad seb die Selbstbeherrschung
namesto sebe statt/anstatt seiner, an seiner Statt
nasproti sebi gegen sich; gegenüber
o sebi über sich, übereinander, von sich, voneinander
ob sebe um sich
ob sebi um sich
od sebe von sich, voneinander
okoli/okrog sebe um sich
po sebi nach sich
pod seboj unter sich
poleg sebe neben sich
pred seboj vor sich
pri sebi bei sich, figurativno beisammen
proti sebi gegen sich
razen sebe außer sich selbst
s sebe von sich
s seboj mit sich
mit- (imeti mithaben, dokumente mitführen, dobiti mitkriegen, mitbekommen, nositi mithaben, mittragen, pripeljati mitbringen, vlačiti mitschleppen)
prihajati v nasprotje sam s seboj sich selbst widersprechen
v sebi in sich
za sebe für sich
za seboj hinter sich
imeti za seboj hinter sich haben, težave ipd.: [heraussein] heraus sein aus
potegniti za seboj poslušalce: mitreißen
podreti vse mostove za seboj alle Brücken hinter sich abbrennen
pustiti za seboj zurücklassen, daleč: weit hinter sich lassen
vleči za seboj nachschleppen, mitschleppen
zaradi sebe seinetwegen
znotraj sebe in seinem Innern; in eigenen Reihen

séči (séžem) | ségati (-am) perf., imperf.

1. stendere, allungare la mano; prendere; mettere mano (a):
segel je na polico in vzel knjigo allungò la mano verso lo scaffale e prese un libro
seči po klobuku prendere il cappello
seči si v lase passarsi la mano nei capelli

2. (zajemati določeno časovno obdobje) rimontare, risalire, rifarsi (a); inquadrare:
v pripovedovanju sega daleč nazaj v preteklost il racconto si rifà al lontano passato, nel racconto l'autore risale al lontano passato
v zadnjem romanu je pisatelj segal v sodobni svet nell'ultimo romanzo lo scrittore inquadra aspetti del mondo contemporaneo

3. arrivare, giungere (a); raggiungere:
voda je segla do hiš l'acqua giunse al livello delle case
m hribovje seže nad tisoč metrov nadmorske višine i monti raggiungono i mille metri (di altitudine)
kakor daleč seže oko fin dove giunge la vista, a portata d'occhio, fin dove arriva l'occhio

4. pren.
spet seči po cigaretah riprendere a fumare
seči po knjigi leggere
seči po palici picchiare, bastonare
seči po steklenici essere un ubriacone

5. (uporabiti, uporabljati) impiegare, usare, ricorrere a:
v obrambi je segel po orožju per difendersi ricorse alle armi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njegove besede so mu segle v srce le sue parole lo commossero
roka pravice sem ne seže la giustizia fin qui non arriva
seči stvari do dna giungere al nucleo del problema
ne seči komu do kolen non giungere neppure alla caviglia di qcn.
seči komu v besedo interrompere qcn., interloquire nel discorso di qcn.
seči globoko v žep pagare caro
seči po najvišji lovoriki conquistare la palma della vittoria, giungere agli allori
pren. seči si v roke rappacificarsi, accordarsi
PREGOVORI:
dober glas seže v deveto vas fama vola e nave cammina

sed|eti¹ [é] (-im) sesti

1. sitzen (na konju zu Pferde sitzen, mirno stillsitzen, nasproti komu (jemandem) gegenübersitzen, okoli herumsitzen, po turško im Schneidersitz sitzen, skupaj [nebeneinandersitzen] nebeneinander sitzen, zusammensitzen, zravnano [geradesitzen] gerade sitzen); (tudi figurativno v parlamentu, pred televizorjem, nad knjigami ipd.)
sedeti kot model komu: (jemandem) Modell sitzen

2. figurativno v zaporu: sitzen (pod ključem hinter [Schloß] Schloss und Riegel/auf Nummer Sicher), brummen

3. (valiti) sitzen (na jajcih auf den Eiern), brüten

4.
sedeti na čem: (ne dati od sebe) wie die Glucke auf Eiern auf (etwas) sitzen
na denarju: auf dem Geldsack/ Geldbeutel sitzen
|
figurativno sedeti kot na trnih/iglah/šivankah wie auf Nadeln sitzen
sedeti kot na žerjavici (wie) auf (glühenden) Kohlen sitzen
sedeti na dveh stolih zweispännig/zweigleisig fahren
sedeti na napačnem vlaku im falschen Zug sitzen
sedti na robu stola auf der Stuhlkante sitzen
sedeti na ušesih auf den Ohren sitzen
sedeti na sodu smodnika auf einem [Pulverfaß] Pulverfass sitzen
sedeti nad knjigami über den Büchern sitzen
sedeti pred praznim kozarcem auf dem Trockenen sitzen
trdno sedeti v sedlu fest im Sattel sitzen
sedeti za vratom im Nacken sitzen
žagati vejo, na kateri sam sediš am eigenen Ast sägen

see^*2 [si:]

1. prehodni glagol
videti, zagledati, opaziti, (po)gledati, ogledovati; razbrati, prečitati v časopisih; razumeti, uvideti, pojmiti, predstavljati si, smatrati; izslediti, doživeti, izkusiti; dopustiti, poskrbeti za; sprejeti (goste, obiske); obiskati, priti in pogovoriti se (on o)
govoriti z; iti (k zdravniku), konzultirati (zdravnika); spremiti

2. neprehodni glagol
videti, uvideti, razumeti; premisliti se; pogledati (za čem)

worth seeing vreden, da se vidi
I see! razumem!
see?, do you see? razumeš?, razumete?
as far as I can see kakor daleč mi seže oko; figurativno kolikor morem razbrati, po mojem mišljenju
let me see naj (malo) premislim
to see the back figurativno znebiti se obiskovalca, vsiljivca
to see s.o. to bed spraviti koga v posteljo
I cannot see anybody after five ne morem nikogar sprejeti po peti uri
he saw me on business obiskal me je poslovno
to see death pretrpeti smrt
I must see the doctor moram iti k zdravniku (na pregled)
he came to see me prišel me je obiskat
they have seen better days poznali so boljše čase
to see s.o. through a difficulty pomagati komu preko težave
to see eye to eye pogovorno strinjati se v mišljenju (with z)
to see with half an eye sleng jasno (na prvi pogled, mižé) videti
to see s.o. further sleng poslati koga k vragu
go and see him pojdi ga obiskat
to see good smatrati (kaj) za dobro, za primerno
to see s.o. home spremiti koga domov
I cannot see the joke ne vem, kaj je smešnega pri tem
we must see the judge moramo govoriti s sodnikom
to see life mnogo izkusiti v življenju, pogovorno veselo živeti
I shall not live to see it tega ne bom doživel
I don't see him kneeling at her feet ne morem si ga predstavljati, kako kleči pred njo
to see the light figurativno spreobrniti se; videti, kaj je treba narediti, da bo prav
to see the red light figurativno zavedati se neposredne nevarnosti ali nevšečnosti
to see how the land lies odkriti, kakšen je položaj
I don't see what he means ne razumem, kaj hoče reči (kaj misli)
you will not see me shot like a dog? ne boste dopustili, da me ustrelijo kot psa?
they see too many people preveč ljudi sprejemajo (v obiske), obiskujejo
to see a play ogledati si gledališko igro
to see red sleng pobesneti
to see service pogovorno udeležiti se vojnega pohoda
to see the sights ogledati si znamenitosti
he will never see sixty again figurativno je (že) nad 60 let star
we will see you to the station spremili vas bomo na postajo
to see stars vse zvezde videti (od udarca)
see that the door is locked prepričaj se, poglej, če so vrata zaklenjena!
see this done! poskrbi (glej), da bo to narejeno!
to see things figurativno imeti privide (halucinacije)
to see through a brickwall (a millstone) figurativno biti zelo bister, "slišati travo rasti"
to see snakes figurativno, sleng biti v deliriju ali na robu deliriuma tremensa
to see one's way videti, najti način (da se nekaj napravi)
he cannot see a yard before his nose figurativno (neumen je, da) ne vidi ped pred nosom