Franja

embêter [ɑ̃bɛte] verbe transitif, familier delati sitnosti, težave; povzročati neprijetnosti (quelqu'un komu); dolgočasiti; jeziti

s'embêter dolgočasiti se, preganjati dolgčas
ça m'embête rudement to me pošteno jezi, (familier) tega mi je že čez glavo dovolj
ne l'embête pas! daj mu mir!
cet élève embête ses voisins ta učenec nagaja svojim sosedom
ça m'embête de rester ici, qu'il parte demain jezi me, da ostanem tu, da on jutri odpotuje
il ne s'embête pas ni, da bi ga pomiloval

emmerder [ɑ̃mɛrde] verbe transitif, vulgairement, figuré dolgočasiti, iti na živce (quelqu'un komu), spraviti v težave

s'emmerder dolgočasiti se
être emmerdé (figuré) biti v škripcih
(populaire) je t'emmerde to mi je vseeno, se požvižgam na to

empêcher [ɑ̃pɛše] verbe transitif ovirati, preprečiti; upreti se (quelque chose čemu)

s'empêcher de (rire) vzdržati se, zadržati se (smeha)
empêcher quelqu'un de travailler preprečiti komu delo, da bi delal
empêcher le progrès de la maladie zaustaviti napredovanje bolezni
la grippe m'a empêché de partir gripa mi je preprečila odhod
il a dû se soumettre, n'empêche qu'il avait raison moral se je ukloniti, pa vendar je imel prav
(familier) n'empêche to ni noben razlog (proti)
je ne puis m'empêcher de rire ne morem si kaj, da se ne bi smejal

empire

A) v. tr. (pres. empio) polniti, napolniti (tudi pren.):
empire la testa di pregiudizi napolniti glavo s predsodki

B) ➞ empirsi v. rifl. (pres. mi empio) napolniti se, najesti se:
empirsi di dolci najesti se slaščic

empressé, e [ɑ̃prɛse] adjectif vnet, prizdeven, ustrežljiv, uslužen, vdan

je suis empressé mudi se mi
salutations féminin pluriel empressées spoštljivi pozdravi

EMŠO samostalnik
1. tudi v pridevniški rabi (enotna matična številka občana) [személyi azonosító szám]
2. neformalno (starost) približek prevedka ▸ életkor
Daje nas sapa oz. dihanje; poleg drugih težav, ki jih imamo ljudje z določenim EMŠO-jem. ▸ Az egyéb életkorral járó bajok mellett levegő után kapkodunk.
Zadnji mesec me je nekaj trgalo po sklepih, sem zašel med revmatike izgleda (mi EMŠO nagaja). ▸ A múlt hónapban hasogattak az izületeim, úgy néz ki, én is reumás lettem, ez az életkorral jár.

en ena, eno one; (neki -a -o) a, a certain, some

ene škarje a pair or scissors
ob eni(h) at one o'clock
vlak ob enih the one o'clock train
eno leto stara žival yearling
soba z eno posteljo a single room
vsi do enega one and all, (složno) unanimously, as (ali like) one man
en kos za drugim (trganje) (by) piecemeal
to je eno in isto it amounts to the same thing
eni pravijo... some say...
z eno besedo in a (ali one) word, briefly, to sum up
on je z eno nogo že v grobu he has one foot in the grave, he is near death
vstali so kot en mož they rose as (ali like) one man
eno leto ali dve one or two years
stran ena page one, first page
številka ena number one
Tisoč in ena noč the Arabian Nights' Entertainments, pogovorno the Arabian Nights, the Thousand and One Nights
eni ga imajo radi, drugi ga sovražijo some like him, others hate him
to moramo napraviti, eni ali drugi some of us have got to do it
to mi je vseeno it is all the same to me, it makes no difference, I don't care, I don't mind
vsi so bili enega (= istega) mnenja all were of one mind
en (sam) človek tega ne bi zmogel no one man could do it

én, -a, -o un(e)

ob enih à une heure
do ene jusqu'à une heure
to mi je vseeno cela m'est égal

èn (êna -o) | êden (ênega) numer.; subst.

1. (izraža število ena) uno, una
a) (v samostalniški rabi):
ti si eden med mnogimi tu sei uno dei tanti
bilo je ena po polnoči era l'una di notte
stopati v koloni po eden marciare in fila indiana
b) (v prilastkovi rabi)
eno željo še imam ho un solo desiderio
slep na eno oko cieco di un occhio, guercio
c) (v medmetni rabi)
otroci so korakali en, dva i bambini marciavano un duè

2. (v zvezi z 'drugi') uno:
prevaža z enega brega Save na drugega traghetta da una riva della Sava all'altra
eni se smejejo, drugi jokajo gli uni ridono, gli altri piangono
(izraža medsebojno razmerje) eden drugega se bojita hanno paura l'uno dell'altro

3. pog. (s širokim pomenskim obsegom)
en dan je šel v mesto un (bel) giorno andò in città
pa zapojmo eno su, cantiamo una canzone
vse skupaj mi je eno figo mar non mi importa un accidente, un fico secco

4. pren. (enak, isti) stesso, medesimo, identico:
midva sva enih misli siamo tutt'e due dello stesso parere
zmeraj je na mizi ena in ista jed sempre la stessa zuppa in tavola

5. (nesestavljen del, cel) uno; intero; ininterrotto:
obleka v enem delu abito di un solo pezzo
kopalke v enem delu costume (da bagno) intero
pren. (v zvezi s 'sam') polarna zima je ena sama dolga noč l'inverno polare è una notte lunga e ininterrotta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. živeti tja v en dan vivere alla giornata
pren. metati vse v en koš fare di ogni erba un fascio
pren. v en rog trobiti s kom ululare con i lupi
z eno besedo (povedano) (detto) in breve
pog. staviti vse na eno karto puntare su una carta
pren. biti z eno nogo že v grobu essere con un piede nella tomba
povedati v eni sapi dire tutto d'un fiato
sovražnik številka ena nemico numero uno
pren. delati vse po enem kopitu fare tutto con lo stampo
vsi do enega so prišli sono venuti proprio tutti
pog. dati komu eno okrog ušes appioppare un ceffone a qcn.
pog. eno komu zagosti giocare un tiro a qcn.
vsi za enega, eden za vse tutti per uno, uno per tutti
PREGOVORI:
ena lastovka ne naredi pomladi una rondine non fa primavera

encantado očaran

¡encantado! sijajno! to mi je všeč!
encantado m začaranec

encima zgoraj; vrh tega

por encima površno
echarse encima a. nekaj nase vzeti
la guerra está encima vojna je na vidiku
llevar encima na hrbtu nositi; na (pri) sebi imeti
ponerse encima obleči
se me quitó un gran peso de encima težak kamen se mi je odvalil od srca
no les quita los ojos de encima skoz jim je za petami
tener a alg. encima koga na vratu imeti
no tengo dinero encima nimam denarja pri sebi
dar encima povrhu dati, dodati
encima dirás que no es verdad potem boš še rekel, da ni res
encima de nad, na
está por encima de nosotros močnejši je od nas
está por encima de mis fuerzas to presega moje moči
ponerle a alg. el ojo encima opazovati koga
quitarse algunos años de encima napraviti se nekaj let mlajšega

end¹ [end] samostalnik
konec, kraj, zaključek; meja; propad, smrt; namen, cilj; izid, uspeh, posledica, korist

East End vzhodni del Londona
at the far end na drugem koncu
to be at one's wits' end ne vedeti, kako in kam
up to the bitter end, to the end of the chapter do samega konca, do smrti
to come to an end končati se
to come to the end of one's tether doseči skrajno mejo, biti na koncu
no end of a fellow sijajen dečko
pogovorno to go off the deep end razburiti, razjeziti se, pobesneti
my hair stood on end lasje so mi stali pokonci
to have s.th. at one's fingers' end dobro vedeti ali znati
to get hold of the wrong end of the stick začeti na napačnem koncu
in the end na koncu, končno
geometrija the end of the line krajišče
no end of neskončno, neizmerno
the end justifies the means namen posvečuje sredstva
to keep one's end up pretolči, prebi(ja)ti se
the latter end starost, smrt
at a loose end brez posebnega opravila
to make both ends meet prebi(ja)ti se z denarjem
to no end zaman
shoemaker's end dreta
to the end that zato, da bi
to what end? čemu?
West End zahodni del Londona
end to end po dolžini, drug za drugim
at your end pri vas, v vašem kraju
to have at one's tongue's end imeti na koncu jezika

endormi, e [ɑ̃dɔrmi] adjectif zaspan; na pol speč; speč; figuré len, nedelaven, počasen; masculin zaspanè, počasnè

quel endormi! kakšen počasnè!
rue féminin endormie speča, nema, tiha ulica
j'ai le pied endormi noga mi je zaspala

endosser [ɑ̃dɔse] verbe transitif obleči, nadeti si (obleko); commerce indosirati, žirirati, prenesti; naprtiti (quelqu'un de quelque chose komu kaj); narediti (knjigi) hrbet; nase vzeti (odgovornost)

endosser la soutane, l'uniforme postati duhovnik, stopiti v vojško
j'en endosse toutes les suites (conséquences) odgovarjam za vse posledice
endosser la paternité d'un enfant priznati očetovstvo otroka
tu veux me faire endosser tes propres erreurs hočeš mi naprtiti svoje lastne pomote (pogreške)

endure [indjúə] prehodni glagol & neprehodni glagol
vztrajati; prenesti, pretrpeti; vzdržati, potrpeti; sprijazniti se s čim

I cannot endure ne prenesem, upira, gnusi se mi
what cannot be cured must be endured potrpljenje božja mast
not to be endured neznosen

enfiare

A) v. tr. (pres. enfio) napihniti, napihovati

B) ➞ enfiarsi v. rifl. (pres. mi enfio) oteči, otekati

enfler [ɑ̃fle] verbe transitif napihniti (tudi figuré); napraviti nadutega; stopnjevati, povečati, pretiravati; verbe intransitif oteči

s'enfler oteči, nabrekniti, narasti, figuré napihovati se, bahati se, postati nadut
enfler un compte previsoko zaračunati
ma cheville a enflé gleženj mi je otekel
les pluies enflent les rivières reke naraščajo zaradi deževja

engouer [ɑ̃gue] verbe transitif, médecine zamašiti (kak organ)

je me suis engoué zaletelo se mi je
s'engouer pour navdušiti se za, biti nor na, do ušes se zaljubiti v
le public s'est engoué pour cet acteur občinstvo je vse navdušeno za tega igralca

engourdi, e [ɑ̃gurdi] adjectif otrpel, odrevenel, premrl (od mraza); trd, neokreten

j'ai la jambe engourdie noga mi je zaspala

enhorabuena ženski spol voščilo, čestitka

dar la enhorabuena (a) komu čestitati
¡(reciba Vd. mi) enhorabuena! čestitam!
que lo haga enhorabuena zaradi mene naj to kar naredi
¡V. está de enhorabuena! lahko si čestitate!