Franja

dēlābor -lābī -lāpsus sum

1. z višine (z)drčati (zleteti, šiniti, švigniti, [švigati]), spustiti (spuščati) se, pasti (padati), zdrkniti iz (s) česa: superas delapsa per auras Pallas adest O., fixam refert delapsa (columba) sagittam V., aquilla leniter delapsa Suet. Izhodišče v abl.: d. caelo V., L. ali Olympo O., curru V., gradibus nitidis O., vitta fronte delapsa Sil., d. equo T., Iust.; s praep.: d. de caelo L., O., signum de caelo delapsum V., O., de manibus delapsa arma Ci., aetheriis delapsus Somnus ab astris V., d. ab aethere O., ab excelsā praeceps delapsa fenestrā Tib., d. ex equo L., e caelo Lact.; z dat.: serta capiti delapsa V., delapsa corona capiti Sil.; z adv.: saxa fortuito superne delapsa sunt Suet. Smer: d. Lemnon Val. Fl., in flumen Ci., in terram Lucr., O., in alam (v pazduho) Cels., stercus eo delapsum Cels.; occ. (o rekah) dol, iz (s) česa teči, steči: flumen … delabens Etruscum in mare H., Nilus lato delapsus in alveo O., Garumna ex Pyrenaeo monte delapsus, flumina ab Alpibus delapsa, duo flumina diversis fontibus et aliunde delapsa Mel.

2. pren.
a) iziti (nastati) iz česa: illa sunt ab his delapsa plura genera (vocum) Ci.
b) zaiti (zahajati) v kaj, zabresti v kaj, zabloditi v kaj: in hoc scurrile vitium, in turpitudinem, in eas difficultates, ut … Ci., cum id assequi non potuissent, istuc potissimum sunt delapsi Ci., in idem genus morbi d. Ci. ep. za isto boleznijo zboleti, d. ad aequitatem Ci. ep. nagibati se k … , eo magis delabor ad Clodiam Ci. ep. se nagibljem h Klodiji (= k nakupu njenega vrta), in syllogismum d. Q., specie religionis in ambitionem d. T. pod pretvezo bogočastja v častihlepne naklepe zabloditi, ad inopiam, ad impatientiam d. T.; poseb. v govoru ali pismu zaiti, zastraniti: a sapientium familiaritatibus ad vulgares amicitias oratio nostra delabitur Ci., ad praecipiendi rationem delapsa est oratio mea Ci., in istum sermonem d. Ci., scribere saepe aliud cupiens delabor eodem O.; pesn.: medios delapsus in (med) hostes V.

délati (-am)

A) imperf.

1. lavorare:
delati na polju, pri stroju, v pisarni lavorare la terra, alla macchina, in ufficio
delati fizično, umsko lavorare fisicamente, intellettualmente
pridno delati, delati ko mravlja, ko nor, kot črna živina lavorare con impegno, come un ossesso, come un negro
delati v industriji, v kmetijstvu lavorare nell'industria, nel settore agricolo
delati v rudniku, v tovarni lavorare in miniera, in una fabbrica
delati kot skladiščnik, kot uradnik lavorare come magazziniere, come impiegato
pog. avto dela dobro l'auto va bene
naprave odlično delajo le apparecchiature funzionano alla perfezione

2. (delati na določenem področju) essere attivo, impegnato:
delati kulturno, politično essere attivo nella cultura, nella politica
delati pri društvu essere attivo nell'associazione

3. tr. (z delom omogočati nastajanje česa) fare:
delati malto fare la malta
delati most fare un ponte
delati nalogo fare il compito

4. (proizvajati, izdelovati) fare, fabbricare, produrre:
delati stroje fabbricare macchine
delati čipke fare pizzi
delati drva fare la legna

5. tr. (opravljati, izvrševati kako delo, aktivnost sploh) fare:
kaj delaš lepega? che fai di bello?
poglej, kaj delajo otroci na dvorišču guarda un po' cosa fanno i bambini nel cortile

6. (z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik):
delati korake (korakati) camminare, marciare
delati grehe (grešiti) peccare; sbagliare, errare
delati kupčije (kupčevati) commerciare, fare affari
delati šale (šaliti se) scherzare
delati zločine commettere delitti

7. (dajati komu lastnost, značilnost)
delati koga mlajšega, mlajšo ringiovanire, fare più giovane qcn.
delati kaj lepo (lepšati) fare, rendere bello

8. (biti v delovnem stanju)
srce mu je začelo delati il cuore cominciò a battergli
zaradi stavke tovarna ne dela a causa dello sciopero la fabbrica non lavora
pog. strup hitro dela il veleno agisce rapidamente

9. (s prislovom, kazati do česa določen odnos)
grdo, lepo delati s kom, s čim trattare male, bene qcn,, qcs.
delati po vesti agire secondo coscienza
delati v skladu s predpisi agire in conformità con le norme, le leggi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delati komu kratek čas divertire qcn.
delati komu družbo fare compagnia a qcn.
pren. delati prve korake essere agli inizi, muovere i primi passi
delati hudo kri fare cattivo sangue, guastare il sangue
delati kisel obraz torcere il muso, il naso
šport. delati stojo fare una verticale
delati scene fare scenate
delati komu silo ricattare qcn.
delati komu skomine far venire a qcn. l'acquolina in bocca
pren. delati hud veter zaradi česa scatenare un putiferio per qcs.
delati po urah fare gli straordinari
pren. delati račune brez krčmarja fare i conti senza l'oste
pren. delati iz muhe slona fare d'una mosca un elefante, d'un fuscello una trave
delati čudeže operare miracoli
delati dobra dela praticare il bene
delati brez volje, brezvoljno cincischiare, lavoricchiare, stintignare
delati čistko epurare
delati grdega imbruttire
delati greh peccare
delati grobe napake sfarfallare
delati hrup rumoreggiare
pren. delati medvedjo uslugo essere l'amico del giaguaro
delati kruh panificare
delati ljubosumnega ingelosire
delati majhnega impiccinire, rimpiccolire
čeb. delati med mellificare
delati mlačno intiepidire
delati napoto impacciare
delati odgovornega responsabilizzare
grad., navt. delati ogrodje ingabbiare
delati oporoko testare
iron. delati pogumnega ringalluzzire
rel. delati pokoro (za) espiare (qcs.)
delati ponosnega inorgoglire
delati požrešnega ingolosire
tisk. delati prelom impaginare
delati razkreke (pri plesu) scosciarsi
delati reklamo (za) pubblicizzare, reclamizzare (qcs.)
delati s polovičnim delovnikom lavorare part time
delati silo (komu) violentare (qcn.)
delati silo (nad kom) tiranneggiare (qcn.)
delati slovnične napake sgrammaticare
delati test testare
delati topno solubilizzare
delati vino vinificare
delati vitkega snellire
delati vtis impressionare
delati zamišljenega incupire
delati žaljive kretnje sberciare
delati živčnega innervosire
PREGOVORI:
obljuba dela dolg ogni promessa è un debito
kdor ne dela, naj ne je chi non lavora non mangia
prilika dela tatu l'occasione fa l'uomo ladro
vaja dela mojstra l'esercizio è un buon maestro
obleka dela človeka l'abito fa il monaco

B) délati se (-am se) imperf. refl.

1. (biti v stanju nastajanja) farsi, formarsi, crescere:
na vratu se mu dela bula gli cresce un ascesso sul collo
dan se dela si fa giorno
mrak se dela si fa scuro

2. fingere, fare finta, fingersi:
delati se bolnega fingersi malato
delati se gluhega fingersi sordo, fare finta di non sentire
dela se, da spi finge di dormire
pog. delati se važnega darsi arie
delati (se) norca iz koga burlarsi di qcn., prendere in giro qcn.
pog. delati se neumnega fare lo gnorri
delati se nevednega fare il nesci
pejor. delati se učenega sdottoreggiare
šalj. delati se vsevednega fare il quamquam

délimiter [-te] verbe transitif določiti mejo, razrnejiti, omejiti; figuré določiti

délimiter les frontières entre deux Etats določiti meje med dvema državama

delíti to divide (tudi matematika); to part, to form a barrier between; to share (s kom with someone); (ločiti) to separate; (razdeliti) to distribute

delíti v to divide in, into
delíti med to divide between, among
delíti od to divide from
Sena deli Pariz na dva dela the Seine cuts Paris into two parts
delíti delo to share out the work
Ren deli Francijo od Nemčije the Rhine divides France from Germany
delíti si stroške to share the costs
oni bi morali z nami delíti stroške they ought to share with us in the expenses
delil sem z vami nevarnosti I have shared your dangers
on bi delil zadnjo skorjico svojega kruha he would share his last crust
enako (si) delíti (dobiti enake deleže) to share alike, to share and share alike
zdaj nas le še ta točka deli there is now but that one point that keeps us apart
»deli in vladaj!« "divide and rule"
delíti s kom stanovanje, kabino ipd. to double up

delphīn -īnis, acc. -īna, acc. pl. -īnăs, m (gr. δελφίν, δελφίς)

1. riba pliskavka, pliskavica, delfin: V., Pr., Poeta ap. Pers., curvi delphines, pandi delphines O.

2. pren. ozvezdje Delfin (med Orlom in Pegazom): Hyg., Delphin clarum sidus O., continua Delphin nocte videndus erit O. — Soobl. delphīnus -ī, m

1. riba pliskavka, pliskavica, delfin: Acc. fr., Plin., Plin. iun., Iuv., Gell., an tu … delphinum ullam anteferre censes figuram suae? Ci., cum … viderunt … delphinos se in portum conicientes Ci., Dyardenes … etiam delphinos … alit Cu.

2. pren.
a) ozvezdje Delfin: Varr., Col., Aus.
b) delfin = delfinu podoben vzvod pri vodnih orglah: Vitr.
c) delfin = delfinu podobna posoda: delphinos quinis milibus sestertium in libras emptos C. Gracchus habuit Plin.

delta -ae, f ali delta, indecl. n (δέλτα) delta = Δ, četrta črka grškega alfabeta: Mel., Aus.; pren. Delta, indecl. n Delta, del Egipta med Nilovimi rokavi: Auct. b. Alx., Mel., Plin.

démarcation [-kasjɔ̃] féminin razmejitev, razmeja

ligne féminin de démarcation demarkacijska, razmejitvena črta, meja
tracer la ligne de démarcation entre ... et ... zarisati mejo med ... in ...

dendrit samostalnik
1. ponavadi v množini, anatomija (del živčne celice) ▸ dendritŽivčne celice se med seboj povezujejo preko dendritov in živčnih končičev. ▸ Az idegsejtek dendriteken és idegvégződéseken keresztül kapcsolódnak egymáshoz.

2. ponavadi v množini, mineralogija (o kristalu) ▸ dendrit

dentro notri, noter

a dentro = adentro noter
por (de) dentro znotraj
de dentro v, med
dentro de 10 minutos v 10 minutah
dentro de 15 días v dveh tednih
dentro de lo posible v mejah možnosti

déplaire* [deplɛr] verbe intransitif ne biti všeč, ne ugajati, biti zoprn, ne biti pogodu

se déplaire ne se dobro počutiti (à, en, dans v); ne trpeti eden drugega, ne se trpeti med seboj; (rastline) ne uspevati
je me déplais à la ville v mestu mi ni všeč
il se déplaît dans sa nouvelle place ne počuti se dobro na svojem novem mestu
il me déplaît de dire ... neprijetno mi je reči ...
n'en déplaise à ... (ironično) tudi če to ni všeč ...
je me permets de ne pas être de votre avis, ne vous en déplaise dovoljujem si ne se strinjati z vami, naj vam je to všeč ali ne

déplier [deplie] verbe transitif razviti, razganiti, razgrniti

déplier une serviette, une carte routière razgrniti prtiček; karto cest
déplier sa marchandise razstaviti svojo robo
le parachute se déplie pendant le saut padalo se odpre med skokom

depresíja fizika, geografija, meteorologija, ekonomija, medicina depression; ekonomija slump; meteorologija low

doba depresíje ekonomija degression
huda depresíja (med, fig) blue devils, blues, black mood
trpeti depresíje in melanholijo pogovorno to have a bad fit of the blues, arhaično to have a black dog on one's back

deprivilegiranost samostalnik
(o slabšem položaju) ▸ hátrányos helyzet
Raziskava je med drugim pokazala na deprivilegiranost določenih geografskih območij. ▸ A felmérés többek között kimutatta bizonyos földrajzi területek hátrányos helyzetét.
Gre za pomembno novost, ki vsaj minimalno blaži deprivilegiranost založnikov, saj doslej niso mogli biti sistemsko financirani. ▸ Ez egy fontos újítás, amely legalább minimálisan enyhíti a kiadók hátrányos helyzetét, amelyek eddig nem kaphattak rendszerszintű finanszírozást.

descollar [-ue-] kvišku štrleti (moleti), presegati

descollar entre (sobre) los demás najbolj se odlikovati
entre sus obras descuellan med njegovimi deli je treba omeniti

déséquilibre [dezekilibrə] masculin neravnotežje; nesorazmerje; neravnovesje, neuravnovešenost

déséquilibre de forces neravnotežje sil
déséquilibre entre l'offre et la demande neravnovesje, nesorazmerje med ponudbo in povpraševanjem
éliminer un déséquilibre zopet vzpostaviti ravnovesje

dēsīdō -ere -sēdī (-sīdī) (—) sesti, usesti (usedati) se, ugrezniti (ugrezati) se, pogrezniti (pogrezati) se, udreti (udirati) se: Ca., Varr., Tib., Stat., Iust., ut terrae desederint (med potresom) Ci., terra Velitris … caverna ingenti desederat L., urbs desedit Sen. ph., tumor ex toto desidit Cels. uplahne; pren.: desidentes mores L. propadajoče, cum … vectigal desidisset Lamp. ko se je bil … znižal.

deskanje samostalnik
1. (zimski šport) ▸ snowboardozás, hódeszkázásTekmovanja so potekala v alpskem smučanju, smučarskem teku, hokeju in deskanju. ▸ Alpesisíben, sífutásban, hokiban és hódeszkázásban folytak a versenyek.
Sopomenke: bordanje, deskanje na snegu
Povezane iztočnice: alpsko deskanje, prosto deskanje

2. (vodni šport) ▸ szörfözésMorje je primerno za deskanje, pesek je lep in droben. ▸ A tenger alkalmas a szörfözésre, a homok szép és apró szemű.
Sopomenke: jadralno deskanje, jadranje na deski, surfanje
Povezane iztočnice: deskanje na vodi, jadralno deskanje

3. (brskanje po spletu) ▸ szörfözésMed deskanjem ali odpiranjem pošte se lahko zgodi, da zasledimo gole fotografije nekoga, ki živi čez cesto. ▸ Szörfözés vagy az üzenetek nyitogatása közben megtörténhet, hogy ráakadunk az utca túloldalán élő szomszéd meztelen képeire.
Sopomenke: surfanje

deskar samostalnik
1. (po snegu) ▸ snowboardos, hódeszkásPrejšnji vikend se je deskar poškodoval med izvajanjem akrobacij v snežnem parku na smučišču. ▸ A múlt hétvégén akrobatamutatványok közben megsérült egy hódeszkás a sípálya hóparkjában.
Sopomenke: bordar, border, deskar na snegu
Povezane iztočnice: alpski deskar, deskar prostega sloga, deskar v prostem slogu, park za deskarje, ekstremni deskar, akrobatski deskar

2. (po vodi) ▸ szörfösVeter in močni tokovi so na severu najboljša družba strastnih deskarjev in kajtarjev iz vsega sveta. ▸ kontrastivno zanimivo Északon a szél és az erős áramlatok a legjobb barátai a világ minden tájáról érkező, szenvedélyes szörfösöknek és kite-szörfösöknek.
Sopomenke: surfer, surfar
Povezane iztočnice: deskar na valovih, deskar na vodi, jadralni deskar

3. (kdor brska po spletu) ▸ szörfölőSopomenke: surfer, surfar

dēsultor -ōris, m (dēsilīre) odskakovalec, jezdec, skakač = jezdec, ki je med konjsko dirko preskakoval s konja na konja: Varr., Pr., Fest., Arn., Numidis desultorum in modum in recentem equum ex fesso armatis transultare mos est L.; od tod met.: semel quadrigis, semel desultore misso L. po enem obvozu štirivprege, po enem objezdenju jezdeca skakača; pren. „preskakovalec“ = vetrnjak, nestanovitnež: amoris O., bellorum civilium Messala Corv. ap. Sen. rh.

detto

A) agg.

1. rečen, povedan:
detto fra noi med nami povedano
detto tra parentesi mimogrede povedano
è presto detto lahko je reči
come non detto pustimo stvar pri miru; že prav, kot da tega nisem rekel
detto fatto rečeno storjeno
quel ch'è detto è detto kar sem rekel, sem rekel

2. imenovan:
Paolo Cagliari detto il Veronese Paolo Cagliari, imenovan Veronese

3. določen:
il detto giorno določenega dne

4. omenjen; prej, zgoraj naveden:
detto individuo imenovana oseba

B) m

1. beseda:
stando al suo detto po njegovih besedah

2. duhovit domislek, izrek; (facezia) dovtip:
come dice un antico detto kot pravi starinski izrek
i detti del pievano Arlotto dovtipi župnika Arlotta