Franja

anonímen anonyme

anonimni članek article moški spol anonyme
anonimni pisec écrivain moški spol anonyme
anonimno de façon anonyme, anonymement, sous le voile de l'anonymat, en gardant l'anonymat

antagonist samostalnik
1. uprizoritvene umetnosti, književnost (o liku) ▸ szereplő, antagonistaZnamenje pametnega scenarija se mi zdi, da je Sheridan tridimenzionalen lik, kar filmski antagonisti pogosto niso. ▸ Szerintem a forgatókönyv színvonalát mutatja, hogy Sheridan háromdimenziós szereplő, ami az antagonistákra ritkán jellemző.

2. (nasprotnik; nasprotujoč dejavnik) ▸ antagonista, ellenfél, ellenlábas
Ko listamo časopise iz tistih časov, se zdi, da sta bila glavna antagonista Kučan in Janša. ▸ Az akkori újságokat lapozva úgy tűnik, hogy a fő ellenlábasok Kučan és Janša voltak.
Glavni antagonist spora je italijanski testeninski mogotec Guido Barilla, sicer predsednik in solastnik istoimenskega podjetja. ▸ A fő ellenfél a vitában Guido Barilla olasz tésztamágnás, az azonos nevű cég elnöke és társtulajdonosa.
V mnogih argumentacijah je bila tehnologija predstavljena kot antagonist, ki spreminja strukturo človeštva. ▸ Számos érv szerint a technológiát az emberiség szerkezetét megváltoztató ellenfél.
Leta 1985 so se Združenim državam tresle hlače le pred enim pravim antagonistom – Rusijo. ▸ 1985-ben az Egyesült Államok csak egy igazi ellenféltől rettegett – Oroszországtól.

3. biokemija (o snovi) ▸ antagonistaMaščobe so antagonist insulinu. ▸ A zsírok inzulin-antagonisták.

4. (o mišici) ▸ antagonista izom

antan [ɑ̃tɑ̃] (vieilli)

d'antan lanski; pretekli, minuli, nekdanji
les neiges d'antan lanski sneg, figuré minule, nekdanje stvari
oublions les querelles d'antan pozabimo stare prepire
le Paris d'antan stari, nekdanji Pariz
les amours d'antan nekdanje, pretekle ljubezni

antes rajši, prej; marveč, temveč, nasprotno

antes morir que vivir mal rajši umreti kot slabo živeti
no le debe nada, antes (bien) es su acreedor ničesar mu ne dolguje, nasprotno, on je njegov dolžnik

antesīgnānus -ī, m (ante in sīgnum)

1. voj. „pred zastavami se boreči“, prvoborec, nav. v pl. antesignani; tako so se najbrž imenovali sprva le hastati (ker so pri napadu stopili „ante signa“), ko pa so uvedli razpostavitev vojske po manipulih, so bili antesignani pač hastati in principes (ker so se bojevali pred legijskim orlom, ki je bil pri triarijih): Varr., pugna exorta est... non illa ordinata per principes, hastatos et triarios, nec ut pro signis antesignanus (kolekt.), post signa alia pugnaret acies L. Pri Cezarju prvoborci = pri vsaki legiji izbrana četa kakih 300 mož, ki so bili lahko oboroženi (expediti) in zato vselej pripravljeni za prvi spopad in zanj tudi uporabljani; med njihove naloge je spadalo tudi naglo zasedanje pomembnih krajev: Ci., L., Cu, unius legionis antesignanos occupare eum tumulum iubet C.

2. pren. v sg. prvoborec: fueras in acie antesignanus Ci. (o Antoniju); o razbojniškem poglavarju: Ap.

anthrōpiānī -ōrum, m (iz ἄνϑρωπος) antropiani, razkolniki, ki so priznavali Kristusa le za človeka in so tajili njegovo božanstvo: Eccl.

antichità f

1. starodavnost, starinskost

2. antika

3. starina; starožitnost:
museo di antichità muzej starin
le antichità medievali srednjeveške starožitnosti

anticipírati anticiper, devancer

anticipirati davke anticiper des impôts
anticipirati potek dogodkov anticiper sur le cours des événements

anticonceptionnel, le [-kɔ̃sɛpsjɔnɛl] adjectif kontracepcijski, ki preprečuje zanositev; masculin kontracepcijsko sredstvo

anticonstitutionnel, le [-tüsjɔnɛl] adjectif protiustaven

antistō, slabše antestō, -āre -stetī spredaj stati, pred kom stati; le pren. prednost imeti pred kom, boljši, izvrstnejši biti kakor..., preseči (presegati), prekositi (prekašati); abs.: si ratio... (quaeritur), Pompeius antistat Ci., Herculis antistare autem si facta putabis Lucr.; z dat.: in his cognitum est, quanto antestaret eloquentia innocentiae N.; ant. alicui aliqua re: Crotoniatae multum omnibus (dat.) corporum viribus (abl.) antisteterunt Ci.; ant. alicui in aliqua re: plebes in hoc regi antistat loco Enn. fr.; ant. aliqua re: ut locis ordinibus dignationibus antistent T.; ant. aliquem (aliquid) aliqua re: robore ceteros Ap., magnitudine alias (insulas) Mel.

antrum -ī, n (gr. ἄντρον) duplina, votlina, špilja, jama (le pesn. in poklas.): Plin., Suet. idr., viride V., gratum H., Chironis O., excisum latus rupis in antrum V.; pren. votlina sploh: exesaeque arboris antrum V., vehi clauso antro Iuv. = v globoki nosilnici, pectoris a. Aug. prsna votlina, narium, palati a. Sid.

anudar zavozlati, zadrgniti, zvezati, zavezati; (zopet) navezati (stike)

la voz se le anudó glas mu je zastal (odpovedal)

août [u, ut] masculin avgust; (religion)

le Quinze-Août veliki šmaren (15. 8.)
la mi-août 15. 8.

apage (gr. ἄπαγε, imp. glag. ἀπάγω, po komediji prešel v pogovorni jezik in le v njem rabljen) izgini, poberi se, spravi se, izgubi se, proč (s teboj, s kom, s čim), z acc. (poseb. tē) in abs.: apage te Ter., Corn., ap. te a me, a dorso meo Pl., ap. istas a me sorores Pl., ap. in directum a domo nostra istam insanitatem Varr. fr., ap. te cum nostro Sex. Servilio Vatinius in Ci. ep., ap., haud nos id deceat Pl., ap. a me Pl., ap. sīs (= sī vīs) Pl., ap. sīs, amor Ter., ap., inquit Corn.

apercevoir* [-səvwar] verbe transitif opaziti, zapaziti, zagledati

s'apercevoir zaznati, zapaziti, spoznati, videti (de quelque chose kaj), zagledati eden drugega; opaziti se
je l'ai aperçu dans le métro opazil sem ga v metroju
je ne m'en suis pas aperçu tega nisem opazil
un détail qui s'aperçoit à peine podrobnost, ki se komaj opazi

apertibilis -e (aperīre) odpiralen, odpirajoč, le o zdravilih: Cael. (drugi berejo aperibilis).

apiārius 3 (apis) čebelji; le kot subst.

1. apiārius -iī, m čebelar: Plin.

2. apiārium -iī, n čebelnjak: Col.

*apiō *-ere, *ēpī, *aptum (podstava besedam aptus, apud, cōpula, coepio, apīscor): privez(ov)ati, priravn(av)ati, le pri slovničarjih: apere veteres ritu flaminum alligare dicebant Serv., comprehendere vinculo antiqui apere dicebant P. F., ape (imp.) apud antiquos dicebatur prohibe, compesce P. F.

Āpis -is, acc. -im in -in, abl. Āpi (Āpide le: Paul. Nol.), m (Ἆπις) Apis, sveti črni bik z belo štirioglato liso na čelu, ki so ga Egipčani v Memfidi po božje častili: Ci., T. idr.