-
mesojedec samostalnik1. (kdor rad uživa meso) ▸
húsevőmesojedci in vegetarijanci ▸ húsevők és vegetáriánusok
zaprisežen mesojedec ▸ megrögzött húsevő, esküdt húsevő
strasten mesojedec ▸ szenvedélyes húsevő
Nekaj juh in svinjskih, puranjih ter telečjih zrezkov bi moralo zadovoljiti zaprisežene mesojedce. ▸ A levesből, a sertés-, pulyka- és borjúszeletből a kínálatnak ki kellene elégítenie a megrögzött húsevőket.
Nisem pretirani mesojedec, saj ni treba, da imam vsak dan na krožniku meso. ▸ Nem vagyok megrögzött húsevő, hiszen nem fontos, hogy minden nap hús kerüljön a tányéromra.
Sopomenke: mesojed2. (o živalih in rastlinah) ▸
húsevőmesojedci in rastlinojedci ▸ húsevők és növényevők
mesojedci in vsejedci ▸ húsevők és mindenevők
Kot mesojedci smo prav na vrhu prehrambene piramide. ▸ Húsevőként a táplálékpiramis csúcsán állunk.
Ravnovesje v naravi pomeni, da je v naravi pravšnje število rastlin, rastlinojedcev in mesojedcev. ▸ A természetes egyensúly azt jelenti, hogy a természetben megfelelő számú növény, növényevő és húsevő található.
Večina pajkovcev je mesojedcev, lovijo manjše živali. ▸ A legtöbb pókszabású húsevő állat, kisebb állatokra vadászik.
Sopomenke: mesojed -
mīscillio -ōnis, m polovičar, veha = kdor nekaj naredi samo napol: P. F.
-
mladoletnik samostalnik pogosto v pravnem kontekstu (kdor je mladoleten) ▸
kiskorú, fiatalkorúzloraba mladoletnikov ▸ kiskorúak megrontása
nadlegovanje mladoletnikov ▸ kiskorúak molesztálása
zaščititi mladoletnika ▸ kiskorúakat megvéd
zapor za mladoletnike ▸ fiatalkorúak börtöne
-
mlajši mladoletnik stalna zveza
pravo (kdor je star 14 let ali več in je mlajši od 16 let) ▸ kiskorú [civilno pravo] ▸ fiatalkorú [kazensko pravo]
-
mleti [é] (méljem) zmleti mahlen, naknadno: nachmahlen; (drobiti) zerkleinern; meso v mesoreznici: durch den Wolf drehen; figurativno zermalmen
figurativno kdor prej pride, prej melje wer zuerst kommt, mahlt zuerst
| ➞ → mlin
-
mléti to grind; to mill; to crush
fino mléti to pulverize
kdor prej pride, prej melje first come, first served
-
mléti moudre; écraser, broyer, triturer
mleta kava café moulu
kdor prej pride, prej melje les premiers arrivés sont les premiers servis
-
mléti (méljem) imperf. ➞ zmleti
1. macinare:
mleti ječmen, koruzo, pšenico macinare l'orzo, il granturco, il grano
mleti na kamen, na žrmlje macinare con la macina, col mulino a mano
mleti kavo, meso macinare il caffè, tritare la carne
2. ekst. tritare
3. pren. demolire, distruggere
4. pren. (jesti) macinare:
mleti s pravo slastjo macinare a due palmenti
5. muoversi (qua e là)
6. sbattere (le ali); scalciare
7. pejor. raccontare; blaterare; suonare, recitare meccanicamente:
mleti neumnosti raccontare stupidaggini
8. pren. (premišljevati) rimuginare; arzigogolare, scervellarsi
PREGOVORI:
kdor prej pride, prej melje chi prima arriva meglio macina
božji mlini meljejo počasi pa gotovo il mulino di Dio macina piano ma sottile
-
mléti moler
mleta kava café m molido
kdor prej pride, prej melje el primer venido, primer servido
-
móč (-í) f
1. forza; vigore:
imeti medvedjo, volovsko moč essere forte come un toro
duševna, telesna moč forza, vigore spirituale, fisico
2. pl. moči (sposobnost za obstajanje, bivanje, razvijanje) forze:
starčku pojemajo, pešajo moči le forze del vecchio vanno scemando
3. forza, potenza:
naprave delajo na vso moč le apparecchiature funzionano a tutta forza, a tutto vapore
moč vodovoda la potenza dell'acquedotto
4. (kar omogoča kako dejavnost) forza; potenziale, potere:
izrazna moč jezika il potere espressivo di una lingua
zdravilna moč rastlin il potere terapeutico di una pianta
gospodarska moč države la forza economica di un Paese
jedrska moč posameznih držav il potenziale nucleare dei singoli Stati
5. (kar omogoča komu, da uveljavlja svojo voljo) potere:
v nedemokratičnih državah imajo državni organi veliko moč nei Paesi non democratici gli organi dello Stato hanno un grande potere
pravica je brez moči la giustizia è impotente
6. (značilnost česa glede na učinek, čutno zaznanost, intenzivnost) forza:
moč vetra la forza del vento
moč glasu la forza della voce
moč volje forza di volontà
7. (delavec, uslužbenec) dipendente, impiegato:
dobili smo novo učno moč la scuola ha un nuovo insegnante
8. na vso moč (v adv. rabi):
hvaliti koga na vso moč fare lodi sperticate di uno
truditi se na vso moč impegnarsi con tutte le forze, mettercela tutta
na moč lep avtomobil una macchina bellissima
9. fiz. (delo, opravljeno v časovni enoti) potenza, energia:
pri eksploziji atomske bombe se je sprostila velika moč nell'esplosione della bomba atomica si liberò un'enorme energia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
meriti moči misurare le forze, gareggiare
priti spet k moči (opomoči si) riprendersi, riaversi
pog. priti ob moč (oslabeti) perdere le forze
truditi se po najboljših močeh fare il possibile
biti pri moči essere robusto
biti še pri močeh essere ancora in gamba
ljubiti koga z vsemi močmi amare uno con tutto il cuore
biti na koncu, pri koncu z močmi essere allo stremo delle proprie forze
šport. igralec je udarna moč našega moštva il giocatore è la punta di diamante della squadra
moč usode la forza del destino
z vso močjo a tutta forza, a tutta possa
moč razuma l'impero della ragione
gospodarska, vojaška moč potenza economica, militare
moč domišljije la potenza della fantasia
nadnaravna moč potere soprannaturale
pogajalska moč potere contrattuale
voj. zastraševalna moč potere deterrente
rel. moč zavezati in odvezati la potestà di sciogliere e di legare
mladostna moč il vigore della giovinezza
moč vina il vigore del vino
kdor ima moč, ima tudi pravico la forza è il diritto del potente
elektr. delovna moč forza motrice
strojn. efektivna moč rendimento effettivo
strojn. imenska moč forza nominale
fiz. konjska moč cavallo vapore
ekon. kupna moč potere d'acquisto
kupna moč denarja potere d'acquisto di una valuta
mat. moč množice numero degli elementi (dell'insieme)
fiz. moč stroja potenza della macchina
fiziol. obrambna moč organizma potenziale difensivo dell'organismo
obvezna moč zakona la forza, l'obbligatorietà della legge
bot. srčna moč cinquefoglie (Potentilla rectans)
strelna moč orožja potenza di fuoco
PREGOVORI:
v slogi je moč l'unione fa la forza
-
modificātor -ōris, m (modificāre) kdor kaj primerno (prav) uravna(va), uravna(va)lec: tibicen omnis modi peritus modificator Ap. spreten glasbenik.
-
molčáti to be (ali to keep) silent, to keep silence; to say nothing, to remain silent, to hold one's tongue
molči! keep silent!, keep your mouth shut!, hold your tongue!, pogovorno shut up!
molčite o tej stvari! not a word about this (to anyone)!, mum's the word!
molčáti kot grob to be silent as the grave, to be as silent as death, to be as close (ali dumb) as an oyster, pogovorno to clam up
so stvari, o katerih je bolje molčáti there are topics which are best avoided...
a da molčimo o... not to mention...
kdor molči, soglaša silence gives consent
o dobrih novicah ne smemo molčáti good news must not be kept back
govoriti je srebro, molčáti je zlato the less said, the better
molčáti o čem to keep quiet about something
-
molčáti se taire, ne dire (ali ne pas souffler) mot, garder (ali observer) le silence, faire silence, être (ali rester, demeurer) muet
molčati o čem se taire sur quelque chose, passer quelque chose sous silence
molčati kot grob être muet comme la tombe (ali comme un sépulere)
kdor molči, soglaša qui ne dit mot consent
-
molčáti (-ím) imperf.
1. tacere (tudi ekst.):
topovi molčijo i cannoni tacciono
2. pren. tacere, stare zitti, non fiatare:
molčati kot grob, kamen, zid tacere come una tomba
molči, tepec, saj nič ne veš e tu stupido, sta' zitto, tanto non sai niente
3. pren. (ne objavljati literarnih del) non pubblicare:
po prvem nastopu je pesnik nekaj let molčal dopo l'esordio il poeta non pubblicò poesie per vari anni
PREGOVORI:
kdor molči, devetim odgovori la parola è d'argento, il silenzio è d'oro
kdor molči, pritrjuje chi tace conferma
-
molčáti callar(se); guardar silencio
molčati o čem callar a/c
molči! ¡calla (ali cállate) la boca!
molčati kot grob callar(se) como un muerto
kdor molči, soglaša quien calla, otorga
molčati je zlato el silencio es oro; fam en boca cerrada no entran moscas
-
mòliti mȍlīm, mòli, mȍljāh -āše
I.
1. prositi: moliti koga za što, za namještenje, za oproštenje za odpuščanje
2. moliti: moliti boga, krunicu, molitvu
3. sila boga ne moli kdor ima moč, lahko dela, kar hoče; v stiski ljudje delajo, česar drugače ne bi delali
II. moliti se moliti: moliti se bogu; moliti se iz dna
-
mórati (-am) imperf.
1. dovere; bisognare:
na starost je moral beračiti nella vecchiaia dovette mendicare, fu costretto a chiedere l'elemosina
skrbeti mora za tri otroke deve aver cura di, deve allevare tre bambini
elipt. resnica mora na dan luce va fatta
moral je v bolnico dovette essere ricoverato all'ospedale
2. (z nedoločnikom izraža nujnost, potrebnost) dovere; bisognare:
človek mora biti pošten bisogna essere onesti
moramo si biti na jasnem dobbiamo essere in chiaro che...
3. pren. (z nedoločnikom izraža verjetnost, da osebek ima določeno lastnost, je v določenem stanju) dovere:
to mora biti pomota deve essere uno sbaglio
mora imeti okoli petdeset let deve avere circa cinquant'anni, sarà sulla cinquantina
4. pren. (z nedoločnikom izraža podkrepitev trditve) dovere:
pa ravno sedaj si moral priti! dovevi venire proprio adesso!
5. star. (siliti) obbligare, forzare, costringere:
mraz jih je moral, da so hitro delali il freddo li forzava a lavorare frettolosamente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
naj se zgodi, kar se mora avvenga quel che deve avvenire
pren. njegova mora veljati deve avere sempre l'ultima parola
kdor noče zlepa, mora zgrda con le buone o con le cattive
hočeš, nočeš, moraš o con le belle o con le brutte
-
morski ribič stalna zveza
(kdor lovi ribe) ▸ tengeri horgász, tengeri halász [z mrežo]
-
morveux, euse [-vö, z] adjectif smrkav; masculin, féminin smrkavec, smrklja, figuré mlad domišljavec
qui se sent morveux (qu'il) se mouche kdor se čuti prizadetega zaradi kritike, naj se poboljša
-
mosca
A) f
1. zool. hišna muha (Musca domestica):
mosca del carbonchio hlevska muha (Stomoxy calcitrans)
mosca della carne mesarska muha (Sarcophaga carnaria)
mosca cavallina (ippobosca) konjska muha (Hippobosca equina)
mosca del formaggio sirovka (Piophila casei)
mosca tse-tse muha ce-ce, glosina, muha spalne bolezni (Glossina palpalis)
2.
essere raro come le mosche bianche pren. biti bela vrana; biti zelo redek
fare di una mosca un elefante pren. delati iz muhe slona
morire come le mosche pren. cepati kot muhe
non farebbe male a una mosca pren. še muhi ne bi storil hudega
restare con un pugno di mosche pren. ostati praznih rok
saltare la mosca al naso pren. vznejevoljiti se, ujeziti se
mosca!, zitto e mosca! tiho!, tišina!
3. pren. tečnež, nadležnež:
mosca cocchiera postavljač, samozvani šef
4. kozmet. (lepotna) muha
5. rib. muha
6.
mosca cieca igre slepe miši
PREGOVORI: in bocca chiusa non entran mosche preg. kdor molči, ga glava ne boli
non si può avere il miele senza le mosche preg. na med muhe letajo
B) agg. invar. šport mušje kategorije
C) m invar. šport atlet mušje kategorije