Franja

rester [rɛste] verbe intransitif ostati, preostati; obtičati; familier bivati, stanovati

il reste que ... res pa je, drži pa, da ...
reste qu'il faudra bien lui en parler vsekakor pa bo treba o tem govoriti z njim
reste à savoir ... vprašanje je samó ...
il me reste à (parler) moram še (govoriti)
il ne me reste plus qu'à vousremercier ostane mi (še) samo, da se vam zahvalim
cela me reste sur le cœur, sur l'estomac to mi leži na srcu, v želodcu
rester assis obsedeti, sedeti dalje, še naprej
rester sur le carreau (figuré) omedleti, umreti
rester sur un travail (familier) dolgo se muditi z nekim delom
(familier) y rester umreti, militaire pasti
en rester là obstati, ne iti naprej, ne priti naprej
il n'en restera pas là ne bo o(b)stal pri tem, ne bo se ustavil
rester en chemin, en plan (familier), en route ostati, obtičati na poti, ne priti do konca
rester court obtičati (v govoru)
ne pas rester en place neprestano hoditi sem in tja
elle est restée (pour) garder la maison ostala je, da bi čuvala hišo, dom
tu restes diner avec nous (familier) ostaneš pri nas na večerji
cela doit rester entre nous to mora ostati med nama (v tajnosti)
il reste en banlieue on stanuje v mestni okolici
rester en contact avec quelqu'un ostati v stiku s kom
la voiture est restée en panne avto je obstal zaradi okvare, je imel okvaro
rester sourd aux prières de quelqu'un ostati gluh za prošnje kake osebe
où en sommes nous restés (de notre lecture)? kje smo ostali, nehali (zadnjič) (z našim branjem)?
rester sur sa faim, sur sa bouche ne se najesti do sitega, figuré nehati, ko je najlepše
rester sur une impression ohraniti v spominu vtis
les paroles s'envolent, les écrits restent (proverbe) govorjene besede izginejo, napisane ostanejo

réticence [retisɑ̃s] féminin namerno zamolčanje ali izpustitev, neomemba, molk; zamolčana, izpuščena stvar; oklevanje, zadržanost, obotavljanje

parler sans réticence govoriti, ne da bi kaj zamolčali
il m'a prêté sa voiture sans aucune réticence brez oklevanja mi je posodil svoj avto

reticēnte agg. molčeč, molčečen, zamolčljiv:
testimone reticente priča, ki noče govoriti

ricamare v. tr. (pres. ricamo)

1. obrt vesti

2. pren. lepotičiti, lepšati, krasiti

3. pren., slabš. vplesti, vpletati (izmišljene detajle); opravljati:
ricamare sui difetti altrui govoriti čez tuje napake

rigmarole [rígməroul]

1. samostalnik
brbljanje, žlobudranje, nerazumljiva govorica; absurdno govorjenje, kolobocija, vrsta brezzveznih trditev ali izjav

to tell a long rigmarole govoriti neumnosti, kvasati, čenčati

2. pridevnik
brezzvezen, nerazumljiv

rȉječ ž, mest. u rijèči (ijek.), rêč ž, mest. u réči (ek.)
1. beseda: časna, poštena riječ; to su prazne -i; donosimo i stare, neobične dijalekatske, provincijalne -i; držati, prekršiti, podijeliti; zamoliti za riječ; imati, voditi glavnu riječ; krilata riječ krilatica; na riječima biti dobar v besedah biti dober; o tome ne može biti ni -i; to je moja posljednja riječ; uhvatiti koga za riječ ujeti koga pri besedi; neću ni -i da čujem; ukrštene -i križanka; govoriti riječ po riječ govoriti besedo za besedo
2. govor: o tome će biti riječ kod ručka o tem, se bo govorilo pri kosilu

ring off prehodni glagol
odložiti telefonsko slušalko, končati telefonski pogovor; odjekniti, odmevati

ring off! nehaj govoriti!

risparmiare

A) v. tr. (pres. risparmio)

1. varčevati, hraniti:
risparmiare denaro, fatica prihraniti denar, trud
risparmiare il fiato, le gambe malo govoriti, malo hoditi
risparmiare gli occhi ne utrujati oči

2. prizanesti, prizanašati (tudi ekst.); podariti, darovati:
l'ironia risparmiala pure! prizanesi mi, prosim, z ironijo!
la morte non risparmia nessuno smrt nikomur ne prizanese
risparmiare la vita a uno komu podariti življenje

B) ➞ risparmiarsi v. rifl. (pres. mi risparmio) varčevati se

rispētto m

1. spoštovanje
rispetti pl. izrazi spoštovanja:
avere rispetto per qcs. spoštovati kaj
parlare con rispetto spoštljivo govoriti
i miei rispetti alla signora! pozdravite, prosim, gospo ženo
persona degna di rispetto spoštovanja vreden človek
uomo di rispetto evfemistično mafijaš

2. spoštovanje, upoštevanje:
con rispetto parlando oprostite izrazu
mancare di rispetto verso qcn. biti do koga nespoštljiv, prizadeti čast nekoga
perdere il rispetto biti ob dobro ime, izgubiti ugled
zona di rispetto urban. nezazidljivo področje, zemljišče

3. vidik, ozir; zveza; primerjava:
in rispetto sorazmerno s, z
rispetto a v primerjavi s, z
considerare una cosa sotto vari rispetti presojati kaj z raznih vidikov

4. lit. rispetto (kratka osem- ali šestvrstična ljubezenska pesem)

5. navt. rezerva, nadomestni del:
ancora di rispetto nadomestno sidro

rokáv (-a) m

1. manica:
zašiti rokave cucire le maniche
potegniti, pocukati za rokav tirare per la manica
kratki, dolgi rokavi maniche corte, lunghe
tričetrtinski rokavi maniche a tre quarti
kimono rokavi maniche a kimono
zasukati, zavihati rokave rimboccare le maniche
stresati letnice kar iz rokava sgranare le date
govoriti, kakor bi iz rokava stresal parlare a ruota libera

2. braccio, ramo, diramazione (del fiume):
morski rokav braccio di mare
mrtvi rokav acqua stagnante

romance romanski

romance m španski jezik; romanca
lenguas romances romanski jeziki
romance de gesta junaška (epska) pesem
en romance v verzih
en buen romance v dobri španščini; jasno, razumljivo
hablar en romance špansko govoriti
poner en buen romance (fig) dobro stilizirati
romances pl prazno govoričenje, čenče
¡son puros romances! prazni izgovori!

romper (pretekli deležnik: roto) od-, pre-, z-lomiti, razbiti (se), raztrgati (se), prekiniti (se); izkrčiti, obdelati; utreti (pot); podreti; odpreti se; napóčiti; nenadoma se odločiti; začeti

romper los cristales okna razbiti
romper el encanto razrešiti čar
romper el fuego (voj) začeti streljati
romper las hostilidades začeti sovražnosti
romper las relaciones prekiniti odnose (zveze)
romper el vuelo vzleteti
romper a hablar začeti govoriti
romper con alg. prelomiti s kom
romper en bruhniti v
romper por todo iti čez vse ovire
al romper el día ob dnevnem svitu
romperse zlomiti se, razbiti se
romperse la cabeza glavo si beliti

rondement [rɔ̃dmɑ̃] adverbe urno, hitro; odkrito

y aller rondement iti svojo ravno pot (k cilju)
pnrler rondement odkrito govoriti

róžica (-e) f

1. dem. od roža fiorellino, fioretto, fiore:
gorske, gozdne rožice fiorellini di monte, di bosco
zdravilne rožice erbe medicinali
nabirati rožice cogliere fiori

2. pren. donna giovane, graziosa

3. (cvetica) bouquet franc. (del vino)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njemu pa res rožice cvetejo gli van bene proprio tutte
rožice njenih lic so se osule la bellezza del suo volto è sparita, appassita
pog. pren. povedati resnico skozi rožice indorare la pillola
pren. biti v rožicah essere alticcio
(v mladosti, v življenju) mu ni bilo z rožicami postlano non è vissuto su un letto di rose
pren. rožice s Parnasa i fiori del Parnaso, le poesie
pren. govoriti, kakor bi rožice sadil parlare come un libro stampato

ructō -āre -āvī -ātum in dep. soobl. ructor -ārī (prim. lat. ērūgō, gr. ἐρεύγομαι)

1. rigniti (rigati), bruhniti, (iz)bruhati, (iz)bljuvati: alicui in os ructare Pl., cui ructare turpe esset Ci., numquam ructasse Plin., ructans non tam apponis quam obicis cibos Plin. iun.; dep. ructaretur Ci. fr. ap. Fest.; z acc. jedi, po zaužitju katere človek riga ali bruha: qui crudum ructat Cels., stomachus acida ructans Plin., aprum Mart., cuius aves etiam nunc ructor (dep.) Varr.

2. = eructo rigati = rigajoč (iz)bruhati, spraviti (spravljati) iz sebe, dati (dajati) od sebe: cruor ructatus Sil., ructatos ore cruores Sil., calix venerarius, in quem mors aliqua ructarit Tert.; pren.: fumum ructare Pall. izbruhati, izparevati, izpuhtevati, oddajati, širiti; metaf.: versus ructatur (dep.) H., potor Mosellae Tiberim ructas Sid. čeprav piješ Mozelo, bruhaš Tibero = čeprav si Galec, govoriš kot Rimljan = za Galca govoriš odlično latinščino (perfektno latinščino), ructans semideûm propinquitates Sid. kar naprej govoriti, quae Academiis et porticibus Atticis pasta sapientiam ructas Tert., patrio ructata profundo Prud.

run off neprehodni glagol & prehodni glagol
uiti, zbežati, pobegniti; odteči, odtekati se; naglo zaviti, odmakniti se od (téme); brez zatikanja, v eni sapi oddrdrati (pesem itd.)
ekonomija poteči, zapasti (menica)
ekonomija pasti v ceni; izprazniti, izpiti, razliti (tekočino)
šport odločiti dirko
ameriško, sleng ukrasti (with s.th. kaj)

to run off at the head (mouth) ameriško, sleng govoriti neumnosti
to run off the rails (lines) skočiti s tira, iztiriti se
to run off a speech oddrdrati, imeti govor

rúski ruso

ruski jezik lengua f rusa; el ruso
(znati) govoriti rusko hablar (el) ruso

ruso ruski

ruso m Rus; ruščina
hablar (el) ruso govoriti rusko
pequeño ruso Malorus
montañas rusas dričalnica, tobogan
toalla rusa frotirka

s (pred zvenečimi glasovi z) with; by, from

s pošto by post
s 50 leti at the age of 50 years
s časom with time, in the course of time
s svinčnikom in pencil
s tega stališča, vidika from this point of view, standpoint
z zgodovinskega stališča from the historical standpoint
s pismom (pismeno) by letter
s silo by force
s pomočjo... by means of...
kaj (pa) je s teboj? what is the matter with you?
govoriti s kom to speak with (ali to) someone
jesti s krožnika to eat off a plate
pasti s konja to fall off one's horse
hoditi s palico to walk with a stick
potovati s parnikom (z letalom, z vlakom) to travel by steamer (by air plane, by train)
kaj misliš reči s temi besedami? what do you mean by these words?
prepirati se s kom to quarrel with someone
primerjati koga s kom drugim to compare someone with someone else
boriti se s smrtjo to be in one's last agony, to be at one's last gasp
vsta(ja)ti s soncem to rise with the sun
tekmovati s kom to rival someone, to vie with someone
udariti s palico to strike with a stick
vzemite me s seboj! take me along with you!
s solzami v očeh... with tears in one's eyes

sagrestia f relig. zakristija, žagrad:
c'è odore di sagrestia slabš. diši po farškem
entrare in sagrestia pren. govoriti o verskih zadevah; mešati versko in posvetno