Franja

Zadetki iskanja

  • rȉječ ž, mest. u rijèči (ijek.), rêč ž, mest. u réči (ek.)
    1. beseda: časna, poštena riječ; to su prazne -i; donosimo i stare, neobične dijalekatske, provincijalne -i; držati, prekršiti, podijeliti; zamoliti za riječ; imati, voditi glavnu riječ; krilata riječ krilatica; na riječima biti dobar v besedah biti dober; o tome ne može biti ni -i; to je moja posljednja riječ; uhvatiti koga za riječ ujeti koga pri besedi; neću ni -i da čujem; ukrštene -i križanka; govoriti riječ po riječ govoriti besedo za besedo
    2. govor: o tome će biti riječ kod ručka o tem, se bo govorilo pri kosilu
  • ring off prehodni glagol
    odložiti telefonsko slušalko, končati telefonski pogovor; odjekniti, odmevati

    ring off! nehaj govoriti!
  • risparmiare

    A) v. tr. (pres. risparmio)

    1. varčevati, hraniti:
    risparmiare denaro, fatica prihraniti denar, trud
    risparmiare il fiato, le gambe malo govoriti, malo hoditi
    risparmiare gli occhi ne utrujati oči

    2. prizanesti, prizanašati (tudi ekst.); podariti, darovati:
    l'ironia risparmiala pure! prizanesi mi, prosim, z ironijo!
    la morte non risparmia nessuno smrt nikomur ne prizanese
    risparmiare la vita a uno komu podariti življenje

    B) ➞ risparmiarsi v. rifl. (pres. mi risparmio) varčevati se
  • rispētto m

    1. spoštovanje
    rispetti pl. izrazi spoštovanja:
    avere rispetto per qcs. spoštovati kaj
    parlare con rispetto spoštljivo govoriti
    i miei rispetti alla signora! pozdravite, prosim, gospo ženo
    persona degna di rispetto spoštovanja vreden človek
    uomo di rispetto evfemistično mafijaš

    2. spoštovanje, upoštevanje:
    con rispetto parlando oprostite izrazu
    mancare di rispetto verso qcn. biti do koga nespoštljiv, prizadeti čast nekoga
    perdere il rispetto biti ob dobro ime, izgubiti ugled
    zona di rispetto urban. nezazidljivo področje, zemljišče

    3. vidik, ozir; zveza; primerjava:
    in rispetto sorazmerno s, z
    rispetto a v primerjavi s, z
    considerare una cosa sotto vari rispetti presojati kaj z raznih vidikov

    4. lit. rispetto (kratka osem- ali šestvrstična ljubezenska pesem)

    5. navt. rezerva, nadomestni del:
    ancora di rispetto nadomestno sidro
  • rokáv (-a) m

    1. manica:
    zašiti rokave cucire le maniche
    potegniti, pocukati za rokav tirare per la manica
    kratki, dolgi rokavi maniche corte, lunghe
    tričetrtinski rokavi maniche a tre quarti
    kimono rokavi maniche a kimono
    zasukati, zavihati rokave rimboccare le maniche
    stresati letnice kar iz rokava sgranare le date
    govoriti, kakor bi iz rokava stresal parlare a ruota libera

    2. braccio, ramo, diramazione (del fiume):
    morski rokav braccio di mare
    mrtvi rokav acqua stagnante
  • romance romanski

    romance m španski jezik; romanca
    lenguas romances romanski jeziki
    romance de gesta junaška (epska) pesem
    en romance v verzih
    en buen romance v dobri španščini; jasno, razumljivo
    hablar en romance špansko govoriti
    poner en buen romance (fig) dobro stilizirati
    romances pl prazno govoričenje, čenče
    ¡son puros romances! prazni izgovori!
  • romper (pretekli deležnik: roto) od-, pre-, z-lomiti, razbiti (se), raztrgati (se), prekiniti (se); izkrčiti, obdelati; utreti (pot); podreti; odpreti se; napóčiti; nenadoma se odločiti; začeti

    romper los cristales okna razbiti
    romper el encanto razrešiti čar
    romper el fuego (voj) začeti streljati
    romper las hostilidades začeti sovražnosti
    romper las relaciones prekiniti odnose (zveze)
    romper el vuelo vzleteti
    romper a hablar začeti govoriti
    romper con alg. prelomiti s kom
    romper en bruhniti v
    romper por todo iti čez vse ovire
    al romper el día ob dnevnem svitu
    romperse zlomiti se, razbiti se
    romperse la cabeza glavo si beliti
  • rondement [rɔ̃dmɑ̃] adverbe urno, hitro; odkrito

    y aller rondement iti svojo ravno pot (k cilju)
    pnrler rondement odkrito govoriti
  • róžica (-e) f

    1. dem. od roža fiorellino, fioretto, fiore:
    gorske, gozdne rožice fiorellini di monte, di bosco
    zdravilne rožice erbe medicinali
    nabirati rožice cogliere fiori

    2. pren. donna giovane, graziosa

    3. (cvetica) bouquet franc. (del vino)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    njemu pa res rožice cvetejo gli van bene proprio tutte
    rožice njenih lic so se osule la bellezza del suo volto è sparita, appassita
    pog. pren. povedati resnico skozi rožice indorare la pillola
    pren. biti v rožicah essere alticcio
    (v mladosti, v življenju) mu ni bilo z rožicami postlano non è vissuto su un letto di rose
    pren. rožice s Parnasa i fiori del Parnaso, le poesie
    pren. govoriti, kakor bi rožice sadil parlare come un libro stampato
  • ructō -āre -āvī -ātum in dep. soobl. ructor -ārī (prim. lat. ērūgō, gr. ἐρεύγομαι)

    1. rigniti (rigati), bruhniti, (iz)bruhati, (iz)bljuvati: alicui in os ructare Pl., cui ructare turpe esset Ci., numquam ructasse Plin., ructans non tam apponis quam obicis cibos Plin. iun.; dep. ructaretur Ci. fr. ap. Fest.; z acc. jedi, po zaužitju katere človek riga ali bruha: qui crudum ructat Cels., stomachus acida ructans Plin., aprum Mart., cuius aves etiam nunc ructor (dep.) Varr.

    2. = eructo rigati = rigajoč (iz)bruhati, spraviti (spravljati) iz sebe, dati (dajati) od sebe: cruor ructatus Sil., ructatos ore cruores Sil., calix venerarius, in quem mors aliqua ructarit Tert.; pren.: fumum ructare Pall. izbruhati, izparevati, izpuhtevati, oddajati, širiti; metaf.: versus ructatur (dep.) H., potor Mosellae Tiberim ructas Sid. čeprav piješ Mozelo, bruhaš Tibero = čeprav si Galec, govoriš kot Rimljan = za Galca govoriš odlično latinščino (perfektno latinščino), ructans semideûm propinquitates Sid. kar naprej govoriti, quae Academiis et porticibus Atticis pasta sapientiam ructas Tert., patrio ructata profundo Prud.
  • run off neprehodni glagol & prehodni glagol
    uiti, zbežati, pobegniti; odteči, odtekati se; naglo zaviti, odmakniti se od (téme); brez zatikanja, v eni sapi oddrdrati (pesem itd.)
    ekonomija poteči, zapasti (menica)
    ekonomija pasti v ceni; izprazniti, izpiti, razliti (tekočino)
    šport odločiti dirko
    ameriško, sleng ukrasti (with s.th. kaj)

    to run off at the head (mouth) ameriško, sleng govoriti neumnosti
    to run off the rails (lines) skočiti s tira, iztiriti se
    to run off a speech oddrdrati, imeti govor
  • rúski ruso

    ruski jezik lengua f rusa; el ruso
    (znati) govoriti rusko hablar (el) ruso
  • ruso ruski

    ruso m Rus; ruščina
    hablar (el) ruso govoriti rusko
    pequeño ruso Malorus
    montañas rusas dričalnica, tobogan
    toalla rusa frotirka
  • s (pred zvenečimi glasovi z) with; by, from

    s pošto by post
    s 50 leti at the age of 50 years
    s časom with time, in the course of time
    s svinčnikom in pencil
    s tega stališča, vidika from this point of view, standpoint
    z zgodovinskega stališča from the historical standpoint
    s pismom (pismeno) by letter
    s silo by force
    s pomočjo... by means of...
    kaj (pa) je s teboj? what is the matter with you?
    govoriti s kom to speak with (ali to) someone
    jesti s krožnika to eat off a plate
    pasti s konja to fall off one's horse
    hoditi s palico to walk with a stick
    potovati s parnikom (z letalom, z vlakom) to travel by steamer (by air plane, by train)
    kaj misliš reči s temi besedami? what do you mean by these words?
    prepirati se s kom to quarrel with someone
    primerjati koga s kom drugim to compare someone with someone else
    boriti se s smrtjo to be in one's last agony, to be at one's last gasp
    vsta(ja)ti s soncem to rise with the sun
    tekmovati s kom to rival someone, to vie with someone
    udariti s palico to strike with a stick
    vzemite me s seboj! take me along with you!
    s solzami v očeh... with tears in one's eyes
  • sagrestia f relig. zakristija, žagrad:
    c'è odore di sagrestia slabš. diši po farškem
    entrare in sagrestia pren. govoriti o verskih zadevah; mešati versko in posvetno
  • saliva ženski spol slina; pljunek

    gastar saliva (en balde) zaman govoriti, zaman se truditi
    tragar saliva (fig) svojo nevoljo požreti
  • salive [saliv] féminin slina

    avaler, ravaler sa salive pogoltniti slino, figuré ne dokončati, kar smo začeli govoriti
    dépenser sa salive pour rien, perdre sa salive izgubljati čas s prigovarjanjem, prepričevanjem kake osebe, zaman prigovarjati
  • Salomone1 m

    1. biblijsko Salomon

    2. ekst. moder, razsoden mož:
    giudizio di Salomone pren. salomonska sodba
    parlare come Salomone govoriti modro, razsodno
    credersi un Salomone imeti se za zelo pametnega
  • sám alone; sole; only; solo; (brez pomoči) by oneself, unaided, single-handed

    čisto sám, sám samcat quite alone, all alone
    sám od sebe spontaneously; of one's own accord
    jaz sám I myself
    on sám he himself
    stvar sáma na sebi the thing in itself
    sám Cezar Caesar's self
    na sám novoletni dan just (ali precisely) on New Year's Day
    žrtvovanje sámega sebe self-sacrifice
    zaupanje v sámega sebe self-reliance
    sáma dobrota ga je he is kindness itself
    sáma ljubeznivost ga je do mene he is a perfect angel to me
    sám je na svetu he stands alone in the world
    on je sám svoj gospodar he is his own master
    sáma kost in koža ga je he's nothing but skin and bone, he's just a bag of bones
    že sáma ideja je smešna the very (ali the mere) idea is funny
    to ni nihče drug kot sám knez he is no less a man than the prince
    imeti sám svojo hišo to have a house of one's own
    javiti se sám od sebe (prostovoljno) to volunteer
    sami so se izdali they betrayed themselves, they gave themselves away
    sáma si delam obleke I make my own dresses
    sáma si plete nogavice she knits her own stockings
    sáma opravlja vse gospodinjske posle she herself does all the housework
    sám si strižem lase I cut my own hair
    sám si delam večerjo I get my own supper
    sám si služi kruh he earns his own bread
    vrata se sáma zapirajo the door shuts by itself
    to sem sám naredil (brez tuje pomoči) I did it single-handed
    to lahko sám vidiš you can see for yourself
    leteti sám (brez spremstva, aeronavtika) to fly solo, to solo
    presodite sámi! judge for yourselves!
    jaz sám sem šel tja I myself went there
    ne pustite ga sámega! don't leave him by himself!
    to se samo po sebi razume that is a matter of course
    lahko to sám napraviš? can you do it alone?
    govoriti s kom na samem to speak to someone in private
    vi sami to pravite you yourself say so
    prepustil sem ga sámemu sebi I left him to himself
    sám si kuham I prepare my own dinner
    sami njegovi prijatelji ga sovražijo even his fiends hate him
    sám vrag te je prinesel the devil himself has brought you
    iz sámega egoizma for pure selfishness (ali egoism)
  • sám solo ; (samoten) solitario ; (v lastni osebi) mismo ; (osebno) personalmente

    sam po sebi, sam zase por sí solo
    čisto sam a solas
    samo po sebi en sí, de sí, por sí
    na samem a solas, sin testigos, privadamente
    jaz sam yo mismo
    meni samemu a mí mismo
    mi sami nosotros mismos
    v sami srajci en mangas de camisa
    sama dobrota ga je es la bondad personificada (ali en persona)
    to sem slišal od njega samega se lo he oído decir a él mismo
    pomagaj si sam! ¡ayúdate a ti mismo!
    to se razume samo po sebi eso se entiende por sí solo
    biti sam (brez spremstva) estar solo
    govoriti sam s seboj hablar consigo (ali entre sí)
    nesreča redko pride sama bien vengas, mal, si vienes solo