Franja

relation [rəlasjɔ̃] féminin odnos, razmerje (med dvema ali več stvarmi); zveza, stik; (pismeno) sporočilo; pluriel (osebni) odnosi, (ljubezensko) razmerje; znanci

relations commerciaies, d'affaires trgovinski, poslovni stiki
relation féminin de voyage potopis
relation de cause à effet razmerje med vzrokom in učinkom
avoir relation avec quelqu'un občevati s kom
avoir des relations avec une femme imeti razmerje z (neko) žensko
cela n'a aucune relation avec ce dont il s'agit to nima nobene zveze s tem, za kar gre
être en relation avec quelqu'un biti s kom v stikih
entrer en relations stopiti v stike, navezati stike
entretenir des relations avec quelqu'un vzdrževati stike s kom
se mettre en relation avec navezati stike z
nouer des relations professionnelles avec quelqu'un navezati poklicne, strokovne stike s kom
inviter ses relations povabiti svoje znance
obtenir un emploi par relations dobiti službo po zvezah, s pomočjo poznanstev

remontée [rəmɔ̃te] féminin ponoven dvig; dvig nivoja; populaire popoldan

remontée des mineurs vrnitev rudarjev iz rudnika
remontée des eaux d'une rivière ponoven dvig rečne vode
remontées pluriel mécaniques d'une station de sports d'hiver žičnice, sedežnice, vlečnice v zimskem športnem središču
faire une belle remontée (sport) dobiti nazaj izgubljeno

remonter [rəmɔ̃te] verbe intransitif zopet iti navzgor; zopet vstopiti (en auto v avto); dvigati se (zemljišče), dvigniti se; segati nazaj (à v, do); pasti nazaj (à na); botanique dvakrat (v letu) cveteti; marine peljati se proti severu; priti z juga (veter); verbe transitif nesti navzgor (na podstrešje itd.); više obesiti (sliko); architecture zvišati; zavihati kvišku, navzgor (ovratnik); naviti (uro, gramofon, igračo); pluti, plavati navzgor (la rivière po reki); technique zopet sestaviti, montirati; izpolniti (zalogo, knjižnico); dati novega konja (quelqu'un komu); dvigniti (pogum, razpoloženje); okrepčati (o vinu, žganju); zamenjati podplat in oglav pri škornju, čevlju; osvežiti (barvo); théâtre znova uprizoriti

se remonter priti zopet k moči; oskrbeti se zopet (en z); oskrbeti si, dobiti novega konja; figuré, familier okrepiti se (duševno)
remonter à bard zopet se vkrcati
remonter à cheval zopet (za)jahati konja
remonter haut, remonter au déluge seči, segati daleč nazaj (v preteklost)
il faut remonter à l'origine treba je iti nazaj do začetka
il remonte sur sa bête, sur l'eau, ses actions remontent (figuré, familier) njegove delnice se dvigajo
remonter le courant pluti, plavati proti toku, figuré premagati težave
remonter sa montre naviti (svojo) uro
le vent remonte veter piha proti severu
le baromètre remonte barometer se zopet dviga
remonter un escalier iti zopet po stopnicah navzgor
remonter sa valise au grenier zopet odnesti svoj kovček na podstrešje
remonter une pièce zopet uprizoriti gledališko igro
remonter sa garde-robe izpopolniti si garderobo
remonter le courage, le moral de quelqu'un dvigniti zopet komu pogum, moralo
remonter au sixième étage par l'ascenseur iti zopet v 6. nadstropje z dvigalom
remonter un violon, une raquette de tennis napeti strune na violini, na teniškem loparju
se remonter en linge, en vêtements oskrbeti se zopet s perilom, z oblekami

rentrer [rɑ̃tre] verbe intransitif vrniti se, vračati se, iti (domov); iti noter; (zopet) vstopiti; théâtre zopet nastopiti; spadati (dans k); uskočiti se (tkanina); dotekati (denar); zaleteti sev (avto); verbe transitif spraviti, prinesti (domov); zadržati, potlačiti (solze); vdeti (nit)

rentrer son argent dobiti nazaj svoj denar
rentrer le bétail gnati živino domov (s paše)
rentrer chez soi iti, vrniti se domov
les classes rentrent šola se zopet začenja
rentrer dans sa coquille previdno se umakniti iz riskantnega položaja; utihniti, molčati zaradi groženj
rentrer en correspondance avec quelqu'un zopet si s kom dopisovati
faire rentrer l'argent izterjati denar
faire rentrer quelque chose dans la tête vbiti v glavo
rentrer dans la danse (figuré) vrniti se k stari dejavnosti, k stari zadevi
rentrer dans ses droits priti zopet do svojih pravic
rentrer en fonction zopet nastopiti funkcijo, službo
rentrer dans ses frais priti na svoj račun
rentrer ses grif (figuré) postati manj bojevit
rentrer en fureur zopet pobesneti
rentrer une jupe skrajšati krilo
rentrer sa colère, ses larmes požreti jezo, zadrževati solze
rentrer dans les bonnes grâces de quelqu'un priti zopet v milost pri kom
rentrer la récolte spraviti pridelek, letino (pod streho)
rentrer dans son bon sens priti spet k pameti, spametovati se
il a voulu lui rentrer dedans (familier) hotel je planiti nanj
rentrer en soi-même iti vase
cela rentre dans vos préoccupations to je vaša skrb
rentrer dans le sufet, dans la question vrniti se k témi, k vprašanju
les jambes me rentrent dans le corps strašansko sem truden
vouloir rentrer sous terre hoteti se udreti v zemljo (od sramu)
rentrer sa voiture au garage spraviti avto v garažo

réparation [reparasjɔ̃] féminin popravilo, popravljanje, reparatura; figuré zadoščenje; politique reparacija, je, (vojna) odškodnina

de réparation (sport) kazenski
en réparation v popravilu
réparations pluriel civiles nadomestilo, povrnitev škode, odškodnina
réparations pluriel courantes tekoča popravila
réparation de guerre vojna odškodnina, reparacije
réparation des tissus après une blessure zacelitev rane
atelier masculin de réparation popravljalnica
l'ascenseur est en réparation dvigalo je v popravilu
coup masculin de pied de réparation (sport) kazenski strel
frais masculin pluriel de réparation stroški za popravilo
demander réparation (d'un affront) zahtevati zadoščenje (za razžalitev)
obtenir réparation dobiti zadoščenje
réparation par les armes dvoboj, duel
surface féminin de réparation (sport) kazenski prostor

repete [ê] der Nachschlag
dobiti repete nachbekommen

re-petō -ere -īvī (-iī) -ītum (re in petere)

1. nazaj iti, zopet (znova, ponovno, spet) kam iti, vrniti (vračati) se; abs.: febricula repetit Cels. se vrača.
a) z notranjim obj.: viam repetere L. hoditi po isti poti, prehoditi isto pot; smer v acc.: castra Ci., Macedoniam N., domum O., urbem Suet., muros V., patriam O., L., penates H. vrniti (vračati) se domov; z in in acc.: retro in Asiam L.; occ. zopet (znova, ponovno, spet) (po)iskati, zopet (znova, ponovno, spet) zahtevati, zopet (znova, ponovno, spet) prositi za kaj, zopet (znova, ponovno, spet) si izprositi kaj: repudiatus repetor Ter., Gallum ab eodem repetit C.
b) (s kakim orožjem) zagnati (zaganjati) se, pognati (poganjati) se v koga, nad koga, dregniti (dregati, drezati) proti komu, (zopet, znova, ponovno, spet) iti na(d) koga, lotiti (lotevati) se koga, zopet (znova, ponovno, spet) se spraviti (spravljati) na koga, napasti (napadati) koga, spoprije(ma)ti se s kom, znova udariti (udarjati) nad koga: regem repetitum saepius cuspide ad terram affixit L., bis cavere, bis repetere Q. (gladiatorski t.t.), repetita ilia O. zopet zadeti, aliquem toxico repetere Suet., dulci repetitus amore Sil. spomnivši se zopet prejšnje ljubezni, repetuntur pectora luctu Val. Fl. žalost zopet prevzame srce, mulam calcibus Sen. ph. znova udariti (tolči, biti).

2. metaf. zahtevati nazaj, zopet (znova, ponovno, spet) ali nazaj (po)terjati: regnum repetitum (sup.) in Macedoniam venire N., obsides C., urbes in antiquum ius repetere L. za mesta terjati stare (nekdanje) pravice, id ab eodem repetere C., poenas ab aliquo repetere Ci., C. (kakor kak dolg izterjati kazen =) izvršiti kazen nad kom, kaznovati, pokoriti koga, aurum, argentum mancipia, uxorem post bellum Ci., ius suum Ci. zahtevati, Homerum Salaminii repetunt Ci. si ga svojijo, si ga lastijo (kot rojaka); včasih s postranskim pomenom pridobivanja: Politorium rursus bello repetitum L. zopet osvojiti, libertatem L., T. zopet dobiti, zopet doseči, znova zadobiti; od tod occ.
a) (o fecijalih) zahtevati naknadno nadomestilo (povračilo), od sovražnika terjati zadoščenje (zadostilo): ius, quod fetiales habent, quo res repetuntur L., res repetere Varr. fr., Ci.
b) tožiti za odškodnino (za povračilo škode): res repetere Ci., ereptas pecunias civili actione et privato iure repetere Ci.; abs. = iztožiti: voluit Romae repetere Archagathus Ci., utrum aequius est decumanum petere an aratorem repetere Ci.; od tod pecuniae repetundae ali samo repetundae denar, ki so ga rimski namestniki v provincah izsilili od tamkajšnjega prebivalstva in so ga morali vrniti, nadomestilo (povračilo, odškodnina) za izsiljevanje (denarja), lex de pecuniis repetundis Ci. = pecuniarum repetundarum Ci., Catilina pecuniarum repetundarum reus S. zapleten v pravdo za povračilo, obtoženec v pravdi glede izsiljevanja denarja, postulare aliquem repetundis T. ali de repetundis Caelius ap. Ci. ep. tožiti zaradi izsiljevanja (globljenja); tako tudi: repetundarum damnari T., Vell., postulari, absolvi T., Suet., insimulari Q., convinci Suet., de pecuniis repetere ad reciperatores itum est T. s tožbo za povračilo so se obrnili na …

3.
a) zopet (znova, ponovno, spet) iti po kaj, (zopet, znova, ponovno, spet) prinesti (prinašati) kaj, zopet (znova, ponovno, spet) (nazaj) privesti (privajati), zopet (znova, ponovno, spet) pripeljati: qui maxime me repetistis et revocastis Ci., sarcinas relictas repetere C., consuetudo repetita et revocata Ci. zopet uvedena, zopet vpeljana, hinc Dardanus ortus, huc repetit Apollo V. nas kliče nazaj, repetita Proserpina V. domov pripeljana, elephanti alii repetiti sunt L. privedli so še druge, šli so še po druge, partem reliquam copiarum Suet. iti še po … ; metaf.: repetere aliquo memoriā ali repetere rei memoriam Ci. zopet pomisliti na kaj, spominjati se česa, predočiti (predočevati) si kaj, (pri)klicati (priklicevati) si v spomin kaj, repeto animo exempla V. predočujem si, predstavljam (zamišljam) si; z ACI: nunc repeto haec portendere (sc. Cassandram) V. pravkar se spominjam, repeto me correptum ab eo Plin.; abs.: inde usque repetens Ci. odtlej vse pomišljajoč, odtlej o vsem razmišljajoč.
b) nadoknaditi, nadomestiti (nadomeščati): praetermissa repetere Ci. zamujeno nadomestiti (nadomeščati), zopet se naučiti, quidquid putationis superfuit Col.
c) occ. (za) nazaj šteti, (za) nazaj računati: repetitis et enumeratis diebus C., repetitis ex die vulneris CCCLXV diebus Icti.

4.
a) ponoviti (ponavljati), obnoviti (obnavljati), znova zače(nja)ti: repete, quae coepisti Ci., vetera Ci., pugnam L., studia Ci., oscula O., hoc primus repetas onus H., Venerem repetere V. zopet praznovati čas ljubezni.
b) ustno, z besedami, v besedah ponoviti (ponavljati): repetens iterum iterumque monebo H., unde tuos repetam fastus Pr. od kod = kje naj začnem popisovati; z ACI: quid repetam exustas (sc. esse) classes V., multum ante repetito concordem sibi coniugem (sc. esse) T. potem ko je bil ponovno zatrdil (zatrjeval), da … Pt. pr. repetītus 3, ki se pesn. po analogiji nanaša na obj. = adv. ponovno, znova, zopet, spet, vnovič: repetita robora caedit O. ponovno maha, zopet udriha po … , repetita vellera mollibat O. je večkrat …

5. izpeljati (izpeljevati), izvesti (izvajati): si prima domūs repetatur origo V., repetunt ab Erechtheo Codrum Ci., oratio repetit populi origines Ci., iuris ortum a fonte repetere Ci., supra septingentesimum annum repeti L. biti izpeljevan, segati več kot … ; occ. (v govoru) zače(nja)ti, nazaj (po)seči (posegati, posezati): repetere aliquid alte et a capite Ci., oratio tam alte repetita Ci. tako daleč nazaj posegajoč, paulo altius … repetere memoriam religionis Ci., repetere longe, longius Ci., ab initio T., Corn., repetendum videtur, qualis status urbis, quae mens exercituum fuerit T. iz preteklosti omeniti.

6. (iz)vleči iz česa, izpuhniti (izpuhati, izpuhavati): repetere suspiria pectore O. vzdihovati.

repoblar znova obljuditi; zopet pogozditi, posaditi

repoblarse de pelo zopet lase dobiti

réponse [repɔ̃s] féminin odgovor; pismeni odgovor; odziv; musique ponovitev; juridique odlok, odločba

en réponse à votre lettre odgovarjajočna vaše pismo
réponse affirmative, négative pritrdilen, nikalen odgovor
réponse de Normand nejasen, dvoumen odgovor
réponse du jury odlok, odločba porote
réponse payée (vnaprej plačan) odgovor-telegram
réponse provisoire začasen odlok
réponse s'il vous plaît! prosimo za odgovor!
avoir réponse à tout nikoli ne biti v zadregi za odgovor; figuré povsod se znajti
laisser sans réponse pusliti brez odgovora
rester sans réponse ostati brez odgovora, nobenega odgovora ne dobiti
coter, noter les réponses d'un élève oceniti, redovati učenčeve odgovore
actionner le démarreur sans réponse pognati zaganjač, ki pa ne reagira

repulse¹ [ripʌ́ls] samostalnik
odbitje, odvračanje, zavračanje, zavrnitev, odklonitev; (vojaški) neuspeh, poraz; repulz

to meet with a repulse, to suffer a repulse biti odklonjen, zavrnjen, ne biti uslišan, dobiti "košarico", doživeti neuspeh

resfriar (pres: -ío) ohladiti (se); prehladiti, premraziti

resfriarse nahod dobiti, prehladiti se
resfriarse en la amistad ohladiti se v svojem prijateljstvu

respōnsum -ī, n (gl. respōndeō)

1. odgovor: L., Q. idr., responsum dare, reddere alicui Ci., responsum ferre, auferre Ci. = referre, accipere C. dobiti, responsum renuntiare Ter. prinesti.

2. occ.
a) odgovor, izrek, misel, mnenje preročišča, preroka, vidca, prerokba, preročanstvo, preročba, proročba: Pl., Ter., L. idr.: responsum oraculi dei Delphici N., deorum V., (sc. Pallas) haec responsa dabat V., responsa sacerdotum regi vendidit Ci., responsum haruspicum Ci., augurum Ci., responsum petere O. iskati, izprositi si, prositi za.
b) pravni odgovor, pravni nasvet, pravno mnenje (pravnika, sodnika): Icti., iudicum victa, interrogata, responsa perscribere Ci., vestra responsa atque decreta evertuntur dicendo Ci.

resquebrajar lahno razklati, razcepiti

resquebrajarse póčiti, razklati se, razpoke dobiti, razpokan postati (koža)

rēsto m

1. ostanek, preostanek:
del resto sicer

2. mat. ostanek

3. ostanek, ostali denar, razlika:
avere il proprio resto pren. dobiti svoje
lasciare il resto di mancia pustiti napitnino

4.
resti pl. ostanki, zapuščina:
i resti di una necropoli ostanki grobišča
resti mortali zemeljski ostanki, truplo

re-sūmō -ere -sūmpsī -sūmptum (re in sūmere)

I.

1. vzeti (jemati) nazaj, zopet (znova, ponovno, spet) vzeti (jemati), zopet (znova, ponovno, spet) (s)preje(ma)ti: tabellas sumptas ponit positasque resumit O., pennae resumptae O. zopet obuti krilati čevlji, librum in manus resumere Q., arma resumere T. zopet zgrabiti za orožje.

2.
a) zopet (znova, ponovno, spet) vzeti = zopet (znova, ponovno, spet) (upo)rabiti (uporabljati): praetextas Plin. iun. zopet obleči, libertatem Plin. iun. zopet se osvoboditi.
b) zopet (znova, ponovno, spet) se lotiti (lotevati) česa, zopet (znova, ponovno, spet) se oprije(ma)ti česa, zopet (znova, ponovno, spet) poprije(ma)ti za kaj, obnoviti (obnavljati), ponoviti (ponavljati) kaj: curas principales Plin. iun., pugnam, hostilia T., resumptā militiā T. obnovivši vojno, gemitus Stat. zopet (za)dobiti (kaj), specie caeleste resumptā O., resumpta per arma dominatione T., resumere vires O., Iust. okrepiti se, opomoči si, somnum Suet., animum Suet., animam Sen. tr. —

II. ozdraviti (ozdravljati), zopet (znova, ponovno, spet) postaviti (postavljati) na noge: aegrotantem Cael.

réunir [reünir] verbe transitif (zopet) združiti, zediniti (à z); spojiti; zbrati; povezati; parlement sklicati

se réunir sniti se, priti skupaj, zbrati se, sestati se, zborovati, zasedati
réunir des amis chez soi zbrati, povabiti prijatelje na svojem domu
réunir la documentation zbrati dokumentacijo
réunir toutes ses forces zbrati vse svoje moči
réunir toutes les voix (politique) dobiti (zase) vse glasove
réunir une province à un Etat pridružiti, vključiti provinco (neki) državi
le cou réunit la tête au tronc vrat povezuje glavo s trupom
se réunir au café sesta(ja)ti se v kavarni
la Save et le Danube se réunissent à Belgrade Sava in Donava se stekata pri Beogradu

revolvō -ere -volvī -volūtum (re in volvere)

1. nazaj (za)kotaliti, nazaj (z)valiti (valjati), nazaj kotati, nazaj kotaljati, nazaj kotaljicati, nazaj kotalikati, nazaj navi(ja)ti, nazaj (na)motati: V., T. idr., pelagus fluctum revolvit in partem superiorem Col., revolvere retro fila Sen. tr. ali stamina Stat. (o Parkah) razviti, odviti, razmotati, odmotati = spremeniti usodo, revoluta aestu saxa V. naplavljen pesek, amnis molis obiectu revolutus T. odbita; refl. in med. nazaj pasti (padati), nazaj se (s)kotaliti, nazaj se (za)kotaliti, nazaj se (z)valiti (zavaliti), nazaj se (za)kotati, nazaj se skotati, nazaj se (po)takati: draco serpit subter superaque revolvens sese … Ci. poet., revolutus equo V., ter revoluta toro est V. se je zgrudila nazaj na … , revoluta aequora V. valove nazaj goneče morje = oseka; metaf.: revoluta saecula O. pretekla, revoluta dies V. v krožnem teku vrnivši se, centesimā revolvente se (vračati se) lunā Plin., revolvi in veterem figuram V. zopet se spremeniti v staro (prejšnjo) podobo, zopet dobiti nekdanjo podobo, casūs iterum revolvere V. znova prebiti, znova prestati, rursus iter omne revolvere V. premeriti pot nazaj, prehoditi (premeriti, prevaliti) pot nazaj; tako tudi aequora revolvens V.; occ. razviti (odmotati) (knjižni) zvitek = odpreti knjigo, prebrati knjigo: Origines L. Katonove „Origines“ (Izvore), librum ad extremum Plin. iun. do konca prebrati = librum usque ad umbilicum Sen. rh., loca iam recitata revolvere H. znova (pre)brati ((pre)čitati); metaf. obnoviti (obnavljati), ponoviti (ponavljati): sed quid ego haec ingrata revolvo? V., dicta factaque eius revolvere T., fata Sil., Numa visa revolvit O. premišljuje, razmišlja o … , animus iras revolvens T. vedno na novo srd razpihujoče (razvnemajoče) srce.

2. metaf.
a) zvesti (zvajati) na kaj, razložiti (razlagati) s čim: omnia necessario a tempore atque homine ad communes rerum atque generum summas revolventur Ci.
b) (po)vrniti (vračati) se k čemu (zlasti v mislih in govoru), zopet (znova, ponovno, spet) vzeti (jemati) v misel (v razmislek): revolvi ad memoriam coniugii T. zopet pomisliti na svojega zakonca, itaque revolvor identidem in Tusculanum Ci. se vedno vračam k svojemu tuskulskemu posestvu (= k naklepu, da bi prodal svoje posestvo v Tuskulu), ad vana et totiens irrisa revolvi T., ut ad illa elementa revolvar Ci., ad patris sententiam revolvi Ci.; occ.
a) zopet (znova, ponovno, spet) v kaj pasti (padati), zaiti (zahajati), zabresti, zagaziti, zopet (znova, ponovno, spet) zapasti (zapadati) čemu: revolvi in eandem vitam Ter., in luxuriam Iust.
b) priti (prihajati) v kak (slabši) položaj, pogrezniti (pogrezati) se v kaj: revolutus ad dispensationem inopiae L. prisiljen razdeliti nezadostno zalogo, revolutus ad vitia T., eo revolvi rem, ut … L. da je prišlo do tega, da … , quid in ista revolvor? O. kako sem prišel na to?

rhume [rüm] masculin prehlad, katar; (= rhume de cerveau) nahod

rhume de poitrine kašelj
un gros rhume hud nahod
rhume des foins senski nahod
avoir, attraper un rhume imeti, dobiti prehlad, nahod
(populaire) prendre quelque chose pour son rhume dobiti oster ukor, grajo, očitke

rieur, euse [riœr, öz] adjectif ki se rad smeje, smejav, vesel; masculin, féminin smejavec, -vka, šaljivec

yeux masculin pluriel rieurs smejoče se oči
avoir, mettre les rieurs de son côté, avec soi povzročati smeh na račun svojega nasprotnika, imeti, dobiti zase odobravanje večine
être rieur vedno se smejati, hehetati se

rise¹ [ráiz] samostalnik
dvig, dviganje, vzpon, vzpenjanje; (o zvezdi, Soncu) vzhajanje, vzhod
gledališče dvig(anje) zastora
religija vstajenje (od mrtvih); prijem (ribe za vabo); nastop, pojavitev; porast, naraščanje (vode); vzpetina, grič, višina; višina (of a tower stolpa)
višina (stopnice, stopnišča); povečanje, prirastek (in population v prebivalstvu)
glasba zvišanje (glasu); dvig, porast, skok (of prices cen)
hausse; dodatek, povišanje (plače); izboljšanje življenja; napredovanje; povod, vzrok, začetek, izvor, vir
sleng škodoželjna šala (poniževalna za premaganca)

on the rise v porastu
the rise and fall of nations vzpon in padec narodov
rise of a river naraščanje reke
rise of the step višina stopnice
gentle rise blaga, položna vzpetina
to ask for a rise of salary prositi, zahtevati povišanje plače
to buy for a rise ekonomija špekulirati na hausse
to be on the rise naraščati
to get a rise dobiti višjo plačo
to get (to take) a rise out of s.o. razdražiti, razjariti, razkačiti, razburiti koga
to give rise to povzročiti, dati povod čemu, privesti do česa, roditi kaj
to have (to take) one's rise (in, from) izvirati v, imeti svoj izvor v, prihajati iz