Franja

frūx, frūgis, f, nom. sg. le redek (fruī; frūx torej pravzaprav = „porabna stvar“)

1. sad, poljski pridelek, poljščina; v pl.: Sen. ph., Q., Gell. idr. terrae fruges Ci., ad Athenienses Ceres dicitur fruges adtulisse Ci., ubertas frugum et fructuum Ci. poljskih pridelkov in drevesnih sadežev, vini et olei decumas et minutarum frugum Ci. zrnja, terra feta frugibus (žita) et vario leguminum genere (raznovrstnega sočivja) Ci. (prim.: frugum sunt duo genera, frumenta, ut triticum, hordeum, et legumina, ut faba, cicer Plin.), ager frugum fertilis S., fertilis frugum … tellus H., natura frugum Plin., frugum inopia Suet.; meton.: medicatis frugibus offa V. kepa iz čarodejnih zelišč, imponi (sibi) videt (taurus) fruges O. moka, daritvena moka. Redkeje v sg.: ut non omnem frugem … in omni agro reperire possis Ci., si … placaris … hornā fruge larīs H., sine fruge tellus O., mensae tostae frugis egentes O. brez kruha, spicea frux Aus.

2. (drevesni) sad, sadje, sad ali plod sploh: lentiscus ter fruges fundens Ci. poet., quercus et ilex fruge pecus (prasce) iuvat H., arbor curvetur frugibus Col. poet.

3. metaf.
a) sad, dozorelost, zrelost, korist, uspeh: quantae fruges industriae sunt futurae Ci., (carmina) expertia frugis H. brez nravne koristi, brez jedra, bonam frugem libertatis ferre L., ad frugem perducere Q., ingeniorum praecox genus non temere pervenit ad frugem Q. ne dozori, ne (ob)rodi sadu, inseris aures fruge Cleantheā Pers. s Kleantovim sadom = s Kleantovim naukom.
b) porabnost, sposobnost, koristnost, nravna sposobnost, poboljšanje, vrlost, vrlina: animum ad frugam applicare Pl., aliquem ad frugem compellere Pl. spametovati koga, aliquem ad frugem conrigere Pl. spreobrniti k dostojnemu življenju, multos audivi se ad bonam frugem recepisse Ci. da so se spreobrnili k poštenemu življenju, da so se spametovali, frugem tuam periclitabor Ap., multa alia ad bonam frugem ducentia Gell. mnoga druga napotila k pravi kreposti, veteres nequam dixere hominem nihili neque rei neque frugis bonae Gell., evadere ad bonam frugem Lact., deviare a fruge bona Amm. Od tod dat. finalis frugī ali bonae frūgī (frūgī bonae).

4.
a) (o osebah) sposoben, dober, prida, priden, pošten, vrl, redoljuben, pameten, zmeren: lena, quae frugi esse vult Pl., benignusne an bonae frugi sies Pl., bonus vir numquam est neque frugi bonae Pl., nec probus est nec frugi bonae Pl. niti pošten niti vrl, si frugi est Pl. če svoje delo dobro opravi, frugi es Ter., qui sit frugi Ci., permodestus ac bonae frugi Ci., frugi factus est ille Ci., sum bonus et frugi H. Ker lat. nima pt. pr. glag. esse, se ta dat. samostalniku neposredno prideva (kakor npr. v sl. „prida učenec“, „zanič pero“): homo frugi Ter., Q., Suet. idr. dober človek, pošten človek, poštenjak, dobra duša, poštena duša: Diodorus, homo fr. Ci., fr. servus Ci., amicus fr., fr. parens Amm., vir fr. Aus.; z gen.: multarum rerum frugi vir Fr. Frūgī Poštenjak, Vrli, priimek L. Kalpurnija Pizona (gl. Calpurnius).
b) (o stvareh) skromen, zmeren, skromno opremljen: victus Q., ientacula Mart., atrium, cena Plin. iun.

Opomba: Komp. frūgālior -ius, superl. frūgālissimus 3, adv. frūgāliter (od adj. frūgālis -e). — Nom. sg. frūx (star. = dat. frūgī): Aus., homofrux (= homo frugi) Enn.

función ženski spol opravek, opravilo, izvrševanje, funkcija; domača slavnost, veselica, svečanost; gledališka predstava; vojni pohod

función de aficionados diletantska predstava
función de despedida poslovilna predstava
cesar en las funciónes ustaviti delovanje, nehati službo
ejercer una función opravljati delo (funkcijo)
entrar en funciónes nastopiti službo, stopiti v veljavo

furioso

A) agg.

1. besen:
è furioso contro di noi besen je na nas
la tua reazione l'ha reso furioso tvoja reakcija ga je razbesnela

2. buren, razburkan, silovit, divji:
mare furioso razburkano morje
opposizione furiosa divje upiranje

3. nagel, na hitro opravljen:
un lavoro furioso naglo opravljeno delo

B) m psihiatr. pacient v agitiranem stanju:
reparto furiosi zaprti oddelek

gacha ženski spol kaša, tekoča masa; jeza

gachas pl mlečna kaša
¡ánimo a las gachas! krepko na delo!

galeja samostalnik
nekdaj (vrsta ladje) ▸ gályaPovezane iztočnice: veslač na galeji

garašk|i (-a, -o)
garaško delo die Knochenarbeit, die Plackerei

gemmārius 3 (gemma) ki zadeva dragulje: ars VULG. pečatarska, opus VULG. pečatarsko delo; od tod subst. gemmārius -iī, m kamnorezec, pečatar: VULG.

get out prehodni glagol & neprehodni glagol
ven potegniti, izvleči; izstopiti

get out of one's depth (ali control) zgubiti tla pod nogami
get out of bed on the wrong side vstati z levo nogo, biti slabe volje
get out of sight izginiti
get out of hand izogibati se nadzorstvu; končati delo
get out of habit odvaditi se
get out of one's mind izbrisati iz spomina

glasben pridevnik
(o glasbi) ▸ zenei, zenés, zeneVeč desetletij imate dober vpogled v vso slovensko glasbeno sceno. ▸ Évtizedek óta jó rálátása van az egész szlovén zenei életre.Vsi bi želeli imeti svoj izdelan glasbeni slog, a le malokdo ga premore. ▸ Mindannyian szeretnénk, ha saját, kidolgozott zenei stílusunk lenne, de csak kevesek képesek erre.Povezane iztočnice: glasbena želja, glasbena šola, glasbena drama, glasbena pravljica, glasbena vzgoja, glasbeni film, glasbena umetnost

glasbena drama stalna zveza
glasba (glasbeno delo) ▸ zenedráma

glasben|i (-a, -o) musikalisch; Musik- (avtomat der Musikautomat, direktor Musikdirektor, kritik der Musikkritiker, leksikon das Musiklexikon, pedagog der Musikpädagoge, prenos Musikübertragung, večer Musikabend, akademija die Musikhochschule, die Musikakademie, drama das Musikdrama, nagrada der Musikpreis, šola die Musikschule, terapija die Musiktherapie, vzgoja die Musikerziehung, gledališče das Musiktheater, življenje das Musikleben); -musik (spremljava die Begleitmusik, Hintergrundmusik)
glasbena umetnost die Tonkunst
glasbene vilice množina die Stimmgabel, die Klanggabel
glasbeno delo Werk der Musik/Werk der Tonkunst
glasbeno nadarjen musikbegabt

gláva head; (redko) poll; humoristično (zlasti plešava) pate; (lobanja, mrtvaška) skull; žargon bonce; (naslov) title, heading, ZDA caption; (vodja) chief, leader; ekonomija principal, ZDA boss; (vrhnji del) top; (pamet, razum) brains pl, wit (s pl), intelligence, understanding, judgment, sense; (bister človek) man of talent, pogovorno brainy fellow; (oseba) person; (kovanca) obverse, face, pogovorno heads

brez gláve headless, acephalous, figurativno reckless, hare-brained, confused, out of one's wits, silly
gláva ob glávi closely packed
na glavo, za glávo (figurativno) each; per head; per capita
iz gláve (na pamet) (znati) (to know) by heart
gláva ali napis? (pri metanju kovanca v zrak) heads or tails?
od gláve do nog from top to toe
od nog do gláve from head to foot
glávo pokonci! keep smiling!, vojska chin up!
z glávo navzdol with downcast head
na glávo postavljen (narobe) topsy-turvy
brez gláve in repa without rhyme or reason
delo z glávo brain work
delavec z glávo white-collar worker
beljenje gláve (figurativno) cudgelling (ali racking) one's brain, cogitation, rumination
kimanje z glávo nodding, nod
lasje na glávi hair (of the head)
poraba na glávo consumption per capita
gláva postelje head of the bed
rana na glávi wound in the head
skok na glávo header
stoja na glávi šport headstand, aeronavtika landing on the nose
strel v glávo shot in the head
tele z dvema glávama a twoheaded calf
umivanje gláve shampooing
več kot 100 gláv živine more than a hundred head of cattle
zmajevanje z glávo shaking of one's head
belíti si glávo to beat one's brains out, to cudgel (ali to rack) one's brains (z over)
biti čez glávo zadolžen to be up to one's ears (ali one's eyes, the neck) in debt
za glávo je večji od očeta he is taller than his father by a head
za glávo je večji od mene he stands a head taller than I
oče je gláva družine the father is the head of the family
ne biti pravi v glávi (figurativno) to be crazy, to be out of one's mind, to be off one's head (ali pogovorno off one's rocker)
on je bistra gláva he is a bright chap
trde gláve je he is thickheaded, pogovorno he is thick (between the ears)
puhle, prazne gláve je he is empty-headed, he is brainless
delati po svoji glávi to have one's own way
gláve delati (solata, zelje) to head, to heart
ne vem, kje se me gláva drži I do not know which way to turn, I am quite perplexed
gláva me boli I have a headache, my head aches, I feel headachy
gláva me je od tega bolela that gave me a headache
čez glávo imam dela I am swamped with work
kje vendar sem imel glávo? what on earth was I thinking of?
nimam gláve za matematiko I have no head for mathematics
tega imam že čez glávo dovolj I am sick (ali žargon I've had a bellyful) of it
to nima ne gláve ne repa I can't make head or tail of this
kar pripovedujete, nima ne gláve ne repa I cannot make head or tail of what you say
za glávo mu gre for him it is a matter of life and death
po glávi mi gre (roji, hodi) neka misel an idea keeps (on) running through my mind
to vino gre v glávo this wine is heady, this wine goes to my head
on ima glávo na pravem mestu he has his head well screwed on
stvar mi ne gre v glávo it's beyond me, I cannot understand it
iti, stopiti v glávo to go to one's head
ne ve, kje se ga gláva drži he doesn't know whether he's coming or going
to mi ne gre iz gláve I can't get it out of my head
ni čisto pravi v glávi he is not quite right in the head, žargon he has a screw loose
uspeh mu je šel (stopil) v glávo, mu je zmešal glávo success has turned his head
nekaj mu gre po glávi (figurativno) he is turning something over in his mind
samo letala mu gredo, rojijo po glávi (figurativno) he thinks, talks and breathes aeroplanes
ta misel mi ne gre iz gláve this idea keeps running through my head
izgubiti glávo to lose one's head (ali one's wits ali one's presence of mind)
ne izgubiti gláve to keep one's head
izbiti si kaj iz gláve to dismiss something from one's mind
iz gláve izračunati vsoto to work out a sum in one's head
izbiti komu kaj iz gláve to argue someone out of something
s svojo glávo jamčiš za to you will answer with your life for this
ne morem mu tega izbiti iz gláve I cannot drive it out of his head
napraviti po svoji glávi to do as one likes
obdržati v glávi to remember
tu ne najdem ne gláve ne repa I can't make head or tail of it
glávo odsekati (obglaviti) komu to behead someone
pognati si kroglo v glávo to blow one's brains out
v glávo mi pade it occurs to me, an idea comes to mind
kaj ti vendar pade v glávo? the very idea!
nisem na glávo padel I am no fool
nikdar mi ni v glávo padlo it never entered (into) my mind
pogledati koga od gláve do nog to eye someone up and down, to look someone over from head to foot
nositi glávo v vreči (figurativno) to carry one's life in one's hands
oditi s povešeno glávo to go off with downcast head (ali fig with one's tail between one's legs)
pognati se z glávo naprej v vodo to throw oneself headfirst into the water
prikimati z glávo to nod assent
postaviti vse na glávo to turn everything topsy-turvy, to turn everything upside down
postaviti vse mesto na glávo (figurativno) to paint the town red
z glávo je plačal svoje izdajstvo he paid for his treason with his life
riniti z glávo v zid (figurativno) to run one's head against a brick wall
riniti z glávo v nevarnost to rush headlong (ali to plunge) into danger
ne rini z glávo v zid! don't batter your head against a brick wall!
riskirati glávo to risk one's neck
povesiti glávo to hang one's head
razpisati nagrado na glávo kake osebe to set a price on someone's head
glávo stavim, da to ni res I'd stake my life it is not true
skloniti svojo glávo pod jarem to bow one's head under the yoke
ubijati si glávo z, nad to rack one's brains over
vbiti si kaj v glávo to take something into one's head
prati komu glávo (figurativno) to give someone a dressing-down
v glávi se mi vrti I am (ali I feel) dizzy, I feel giddy, my head is reeling (ali spinning)
računati iz gláve to do mental arithmetic
zmajati z glávo to shake one's head
več glav, več vé two heads are better than one
za glávo zmagati (na dirki) to win by a head
čez glávo komu zrasti to outgrow (one's respect for) someone
zmešati komu glávo to turn someone's head
ne moreš z glávo skozi zid you can't butt your way through a brick wall
kolikor gláv, toliko misli two heads are better than one

gomito m

1. anat. komolec:
alzare troppo il gomito pren. preveč pogledati v kozarec
farsi largo a forza di gomiti pren. komolčiti se
lavoro fatto coi gomiti površno opravljeno delo

2. kar je podobno komolcu:
in quel punto la strada fa un gomito na tistem mestu cesta ostro zavije
il gomito di un tubo cevno koleno

3. geogr.
gomito di mare morski rokav

gospodinjsk|i (-a, -o) hausfraulich; Haushalts- (artikel der Haushaltsartikel, izdatek die Haushaltsausgabe, tok der Haushaltsstrom, tehtnica Haushaltswaage, tekstilije Haushaltstextilien množina)
gospodinjsko delo die Hausarbeit

gospodínjski

gospodínjsko delo housework
gospodínjska dela menial tasks pl
opravljati gospodínjska dela to do the housework
gospodínjski aparati domestic (ali household) appliances, labour-saving devices pl

gospodínjski doméstico

gospodinjsko delo trabajo m doméstico
gospodinjska skupnost comunidad f doméstica
gospodinjska šola escuela f del hogar
gospodinjski izdatki gastos m pl domésticos
gospodinjska pomočnica criada f
gospodinjski tečaj curso m de enseñanzas del hogar

greggio, grezzo

A) agg. (m pl. -gi, f pl. -ge)

1. surov:
cuoio greggio surova koža
petrolio greggio surova nafta
tela greggia nebeljeno platno
riso greggio neluščeni riž
seta greggia surova svila
lavoro greggio delo v grobem stanju

2. pren. neizdelan, neizoblikovan, neizpopolnjen:
ingegno greggio neizoblikovan um

B) m surova nafta

grève² [grɛv] féminin stavka, štrajk

grève de la faim gladovna stavka
grève des mineurs, des dockers stavka rudarjev, pristaniških delavcev
grève générale, non-organisée splošna, divja stavka
grève partielle, de solidarité (ali: de sympathie) delna, solidarnostna stavka
grève sur le tas, des bras croisés ustavitev dela na delovišču, z zasedbo delovišča po delavcih
grève tournante verižna stavka (ki zajema razne sektorje, enega za drugim, v gospodarstvu)
briseur masculin de grève stavkokaz
fauteur masculin de grève hujskač za stavko
fonds masculin de grève stavkovni fond (blagajna)
meneur masculin de grève vodja stavke
piquet masculin de grève stavkovna straža
droit masculin de grève pravica do stavke
lancer l'ordre de grève proglasiti stavko
se mettre en grève stopiti v stavko, začeti stavko, ustaviti delo

grit¹ [grit] samostalnik
prod, pesek; peščenjak
figurativno odločnost, pogum, energija

figurativno to put (a little) grit in the machine ovirati delo

grób -a, -o (surov) brutal; (osoren) bluff; gruff; (vedenje) rude, unmannerly, ill-bred; (neotesan) unpolished, boorish, uncouth, vulgar, churlish; (tkanina) coarse, rough, thick

v grób, -a, -oem stanju in a rough state
z grób, -a, -oim glasom in a rough voice
grób, -a, -oo obdelan rough and ready
grób, -a, -o glas gruff voice
grób, -a, -oa dela, grób, -a, -oo delo rough work, drudgery
ženska za grób, -a, -oa dela charwomam, pl -women, pogovorno char, evfemizem cleaning lady
grób, -a, -oo (prostaško) govorjenje rude (ali vulgar) language
grób, -a, -oo ravnati s kom to illtreat someone, to maltreat someone, to handle someone roughly, to manhandle someone
grób, -a, -oó igrati šport to play rough