Franja

conejo moški spol kunec, domači zajec

hacer la risa del conejo po sili se smejati; zadovoljnega se delati
multiplicarse como los conejos množiti se ko zajci
el conejo ido, el consejo venido po dejanju je lahko svetovati

confection [kɔ̃fɛksjɔ̃] féminin izdelovanje, izvršitev; konfekcija, izdelovanje oblek, oblačilna industrija

maison féminin de confection konfekcijska trgovina
vêtement masculin de confection konfekcijska obleka
être, travailler dans la confection biti, delati v konfekciji

cōnflō -āre -āvī -ātum

I.

1. v ogenj pihati, pihaje vne(ma)ti: ignem Pl., Plin.; pren.: ignis conflatus amore Lucr., quorum operā id conflatum (esse) incendium L., c. tantum incendium (bojni plamen), ut … Fl.

2. pren. (pod)netiti, snovati, povzročiti (povzročati): bellum inter Aegyptios et Persas c. N., civile bellum conflatum operā tuā Ci., summum bellum conflatur Hirt., primum conflato gladiatorum ac fugitivorum tumultu Ci., in exercitu seditionem esse conflatam Ci., c. coniurationem Suet., nihil mali timuit, quod non … a matre esset conflatum Ci. —

II.

1. kovino s pihalom, mehom (s)taliti, (s)topiti, zli(va)ti: Sen. ph. et tr., Q., Icti. idr., aes c. et temperare Plin., argenteas statuas omnes c. Suet., falces conflantur in enses V. se prelijejo; denar (s)kovati: lateres argentei atque aurei primum conflati Varr. ap. Non., c. nummos Paul.; pren. (sarkastično): aut flandae aut conflandae pecuniae ratio Ci. denar si bodisi kovati bodisi prekovati = na kakršen koli način si delati denar.

2. pren.
a) zli(va)ti = združiti (združevati), spojiti (spajati): ut una ex duabus naturis conflata videatur Ci., monstrum tam ex diversis cupiditatibus conflatum Ci., consensus conspirans et paene conflatus Ci. kakor iz enega zlitka.
b) skupaj spraviti (spravljati), zb(i)rati, zgrniti (zgrinjati): exercitum cum nullum habuisset, repente conflavit Ci., ex perditis … conflata improborum manus Ci., aes alienum grande c. S. nakopati si dolgov, globoko zadolžiti se.
c) kaj (s)kovati = (za)snovati, napraviti (napravljati), izvesti (izvajati), tudi izmisliti (izmišljevati) si: Ter., Corn., Vell., quibus ipsis periculum tum conflari putabatur Ci., quod in se tantum crimen invidiamque conflaret Ci. si nakopava, unde hoc conflatum mendacium est? Ci. kje se je skuhala? iudicia (razsodbe) domi conflabant, pronuntiabant in foro L. so si doma izmišljevali, portentum inusitatum conflatum est Poeta ap. Gell., artes meditatione conflatae Arn. izvedene. —

III. medic. nape(nja)ti: intestina conflata Cael.

conforme

A) agg. podoben; primeren; skladen, ustrezen:
conforme allo scopo smotrn
conforme alla legge skladen z zakonom, po zakonu
essere conforme a qcs. odgovarjati čemu, biti v skladu s čim
copia conforme prepis, istoveten z izvirnikom

B) avv. v skladu (s, z)

C) cong. kot:
operare conforme dice la legge delati, kot pravi zakon

conformidad ženski spol podobnost, skladnost, soglasnost, privolitev; popustljivost

de conformidad soglasen
de conformidad (con) ustrezno (z)
en esta conformidad, en tal conformidad s tem pogojem (pridržkom)
falta de conformidad nesoglasje
dar (prestar) su conformidad dati svoje soglasje, privoliti
obrar de conformidad (con) delati v soglasju z

conjointement [-təmɑ̃] adverbe skupno (avec s)

agir conjointement avec quelqu'un delati skupno s kom

connivence [kɔnivɑ̃s] féminin, vieilli (kazniv) spregled; popustljivost; tajen sporazum

être de connivence avec quelqu'un sporazumno s kom delati, biti zmenjen s kom; vieilli gledati komu skozi prste, zatisniti oko

conscience [kɔ̃sjɑ̃s] féminin zavest (= conscience morale), vest; vestnost

dans ma conscience, en mon âme et conscience po mojem prepričanju
en (bonne, sûreté de) conscience odkrito; pošteno
par acquit de conscience za pomirjenje vesti
sans conscience brezvesten, brezvestno
sur mon honneur et conscience pri moji časti in vesti
la main sur la conscience roko na srce, čisto pošteno, iskreno
conscience du, de son devoir zavest, čut za dolžnost
conscience collective, de classe kolektivna, razredna zavest
conscience professionnelle poklicna vestnost
conscience de soi, du moi samozavest
cas masculin de conscience stvar, vprašanje vesti
directeur masculin de conscience (religion) spovednik
homme masculin de conscience vesten človek
liberté féminin de conscience svoboda vesti
objecteur masculin, objection féminin de conscience odklanjalec, odklanjanje služenja vojaščine
voix féminin de conscience glas vesti
s'adresser à la conscience de quelqu'un prigovarjati komu, svariti koga
agir, parler selon (ali: suivant) sa conscience delati, govoriti po svoji vesti
avoir conscience de quelque chose zavedati se česa
avoir de la conscience biti vesten
avoir la conscience nette imeti čisto vest
avoir la conscience large, élastique imeti kosmato vest
avoir la conscience en paix, en repos imeti mirno vest
avoir la conscience tranquille, chargée imeti mirno, težko vest
décharger, libérer, soulager sa conscience olajšati si vest
dire tout ce qu'on a sur la conscience ničesar ne prikrivati, povedati vse, kar imamo na vesti
faire son examen de conscience vest si izprašati
je (me) fais (une) conscience de quelque chose vest me peče zaradi česa
je me fais un cas de conscience de quelque chose vest me grize zaradi
mettre de la conscience vestno delati (à na, pri)
mettre quelque chose sur la conscience de quelqu'un koga odgovornega delati za kaj; komu kaj na srce položiti
mettre beaucoup de conscience dans son travail opravljati vestno svoje delo
perdre conscience izgubiti zavest
prendre conscience de zavedati se
il a pris conscience de sa faiblesse zavedel se je svoje slabosti

cōnserō² -ere -seruī -sertum (cum in serere, seruī, sertum)

1. zvrstiti (zvrščati), stakniti (stikati), zvez(ov)ati, spojiti (spajati): Cels., Sil., rudis … arbor conseritur (namreč v ladje) Lucan., c. navigia Cu., scutis inter se conserti L. drug na drugega pripeti, ille consertis manibus in se redeuntium (Gratiarum) chorus Sen. ph. s prepletenimi rokami, c. avium plumas in usum vestis Sen. ph.; z abl.: pellis aënis in plumam squamis auro conserta V. z bronastimi pernatimi luskami okrašena in z zlatimi sponkami (pod trebuhom) pritrjena, vehicula vinculis c. Cu., conseritur bibula Memphitis cumba papyro Lucan.; z dat.: lateri c. latus O. pritisniti k..., femuri c. femur Tib. (prim.: teneros c. sinus Tib.), hos (truncos) alium alii quasi nexu conserunt Cu., vir viro, arma armis conserta sunt Cu.; occ.
a) spe(nja)ti: consertum tegumen spinis V., spinis conserto tegmine nullis O., tegumen omnibus sagum fibulā aut … spinā consertum T.
b) splesti, sklopiti, zverižiti: Front., stipatque carinis ingens argentum, … loricam consertam hamis auroque trilicem V. iz obročkov, spletenih iz trogube zlate žice, tegimen ferreis laminis … aut corio consertum T., monile consertum margaritis gemmisque Suet. spletena iz nanizanih biserov in kamnov; pren. = sestavljen biti iz česa, sestajati iz česa: vita conserta voluptatum varietate Ci., exodia conserta sunt fabellis Atellanis L. sestoje iz atelskih snovi, ordo rerum tribus momentis consertus Q.

2. pren. stakniti, pritakniti (pritikati) = združiti (združevati), strniti (strinjati): nocti c. diem O. noči pritakniti dan = delati noč in dan, c. sermonem Cu., Front. pogovarjati se (med seboj), cantus et verba medentia Stat., virtutes consertae et inter se cohaerentes Sen. ph.

3.
a) occ. sovražno skupaj spraviti (spravljati), voj. v zvezi manūs ali manum conserere spoprije(ma)ti se, spopasti (spopadati) se, z(a)grabiti se, spustiti (spuščati) se v boj: signa contulit, manum conseruit, magnas copias hostium fudit Ci., neque … conserundi manum copia erat S., conserendi manum fortuna data est L., manum c. cum hoste Varr., cum aliquo Ci. ep., cum his manum conseruit N., manūs conserere Val. Fl., consertis deinde manibus L., ut decet … cum inparibus manus conserturos, … tantum dextras armemus L., manus inter se c. S. fr., L., manus comminus c. L., manus comminus conserta Fr. dvoboj; pesn.: c. dextras Stat.
b) s proleptičnim obj. c. pugnam, proelium idr. = boj priče(nja)ti, spustiti (spuščati) se v boj, udariti se: Romanus conserere pugnam … velle L., c. pugnam alicui (s kom) Pl., comminus pugnam coacti conserere Cu., quo minus pugnam consererent, ne flumine quidem interiecto cohibebantur T., temperatum aegre est, quin missilibus … pugnam inter se consererent L., proelium c. L., multaque per caecam congressi proelia noctem conserimus V., c. certamen L.; abs.: levis armatura conserere (sc. proelium) L.; pass. = boj se prične (pričenja), vname (vnema), utrne (utrinja): quales (pugnae) in oppugnationibus urbium … conseri solent L., proelium conseritur L., arcis pugna conserebatur Cu., ibi levia proelia conserebantur Cu., certamine tanto conseruere acies Sil., consertae campis acies Sil., consertā acie T. v pravšnjem boju iz bližine (mož na moža). Posebne zveze: c. bella Val. Fl., bella c. bellis Lucan., sicubi conserta navis esset L. se je bila spustila v boj, duo acerrimā pugnā conserti exercitus Val. Max.; pren.: haud ignotas belli artes inter sese … conserebant L. so poskušali drug proti drugemu.
c) jur. in iure ali ex iure manum conserere pred sodiščem roko položiti na sporno stvar, seči po sporni stvari = lastninsko pravdo pričeti tako, da tožnik in toženi vzameta sporno stvar v roko: Gell., si qui in iure manum conserunt Tab. XII ap. Gell., non ex iure manum consertum (sup.), sed mage ferro rem repetunt Enn. in Ci. ep., aliquem ex iure manum consertum (sup.) vocare (povabiti) Formula vetus ap. Varr. et Ci. — Od tod adv. pt. pf. cōnsertē prepleteno = v tesni zvezi, tesno povezano: Ci.

Opomba: V rokopisih in tudi v izdajah so obl. iz perfektove osnove glagolov cōnserō¹ in cōnserō² pogosto zamenjane.

cōnsueō* -ēre navado imeti, navajen biti, običajno kaj delati (le pri slovničarjih po analogiji izvedena beseda): Char., Prisc.

contegno m vedenje, držanje, drža:
assumere un contegno pren. delati se sproščenega

continuellement [-nüɛlmɑ̃] adverbe neprestano, kar naprej, vedno, brez prestanka

travailler continuellement delati brez prestanka

conto m

1. računanje, račun:
fare un conto izračunati
il conto torna račun je točen; pren. zadeva je jasna
conto alla rovescia odštevanje
conto corrente tekoči račun
saldare, chiudere il conto pren. poravnati račune
cameriere, il conto! račun, prosim!

2. pren. ocena, predvidevanje:
a conti fatti, in fin dei conti navsezadnje
a ogni buon conto sicer

3. pren. predmet, zadeva:
questo è un altro conto to je drug par rokavic
far conto di predstavljati si, delati se
rendersi conto di qcs. kaj doumeti

4. pren. spoštovanje, čislanje:
persona da conto, di conto ugledna oseba
avere in buon conto, in gran conto čislati, ceniti

5. pren. korist:
tornare conto splačati se
mette conto splača se
per conto di qcn. na račun, v imenu nekoga
per conto mio, tuo, suo kar zadeva mene, tebe, njega
PREGOVORI: conti chiari, amici cari preg. čisti računi, dobri prijatelji

contorsionner [-sjɔne] verbe transitif zvijati (telo); kremžiti, pačiti (obraz)

se contorsionner zvijati se; delati grimase, pačiti se

contrarier [-rje] verbe transitif nasprotovati, protiviti se (quelque chose čemu); ozlovoljiti, spraviti v slabo voljo, ujeziti; vznemiriti, motiti, ovirati, prekrižati (načrt); menjati predmete za dobivanje kontrastov

contrarier les desseins, les projets de quelqu'un komu namere, načrte prekrižati
il cherche à me contrarier skuša mi nagajati, me šikanirati, mi delati sitnosti
cette nouvelle l'a contrarié ta novica ga je vznemirila

convinzione f

1. prepričanje:
acquisire una convinzione prepričati se, priti do prepričanja
fare una cosa senza convinzione delati kaj brez velikega navdušenja, brezvoljno

2. pl. prepričanje, načela:
convinzioni politiche, religiose politično, versko prepričanje

convoitise [kɔ̃vwatiz] féminin poželjivost, pohlepnost, pohlep (de quelque chose po čem), lakomnost

convoitise de la chair pohotnost
regarder avec convoitise poželjivo gledati, požirati z očmi
exciter la convoitise zbujati poželenje, delati skomine
jeter un œil de convoitise sur quelque chose poželjivo kaj gledati

copia ženski spol prepis, kopija; odtis; čistopis; posnetek; izvod (knjige)

copia al carbón kopija s kopirnim papirjem
copia de certificado prepis spričevala
copia textual, copia exacta, copia literal točen (dobeseden) prepis
sacar una copia (fot) napraviti kopijo, prekopirati sliko
es su copia je (prava) njegova podoba
hacer copias kopirati, delati kopije
copia a máquina prepis (s pisalnim strojem)

copla ženski spol pesem, kitica; stih; dvojica, par

hacer coplas stihe delati, pesnikovati
ni en coplas niti v sanjah ne
andar en coplas biti ljudem v zobeh

corona ženski spol krona, venec; tonzura; svetniški sij; krošnja

corona sueca švedska krona (denar)
corona dental, corona dentaria zobna krona
corona imperial cesarska krona
corona real kraljevska krona
corona virginal deviški venec; nedolžnost
discurso de la corona prestolni govor
por fin y corona končno, konec koncev
perder la corona izgubiti devištvo
ser de corona pripadati duhovniškemu stanu
hacer coronas con el humo delati obročke z dimom pri kajenju
corona funeraria pogrebni venec