Franja

žgálen

žgalni dar holocausto m
žgalna peč horno m de calcinación, (za opeko, keramiko) horno m de cocción
žgalno železo hierro m candente, (za kodranje las) rizador m, tenacillas f pl (para rizar)

žgaln|i (-a, -o) Brand- (dar das Brandopfer), Brenn- (dlačica das Brennhaar)

žívio

živio! ¡viva!
živio klici vivas f pl
klicati (komu) živio lanzar vivas, dar vivas (a alg)

življênje vida f ; manera f (ali modo m) de vivir; existencia f ; género m de vida ; fig animación f

življenje na deželi, na kmetih vida del campo (ali campestre), vida rústica
nomadsko življenje vida nómada
čustveno (družinsko, pasje, zasebno, večno) življenje vida afectiva (familiar, de perro, privada, eterna)
razkošno življenje vida regalada, buena (ali gran) vida
dolgo življenje longevidad f, larga vida
golo življenje nada más que la vida, la vida y nada más
denar ali življenje! ¡la bolsa o la vida!
boj na življenje in smrt lucha f a vida o muerte
skozi vse moje življenje (durante) toda mi vida
nikoli v (mojem) življenju jamás en mi vida
vzet iz življenja tomado del natural, tomado de la vida real
biti pri življenju estar con vida, estar vivo, vivir
biti na nitki z življenjem tener la vida en un hilo
biti nezmožen življenja no tener vida
imeti bedno življenje, s težavo se prebijati skozi življenje arrastrar una vida llena de privaciones, ir viviendo, fam ir tirando
imeti dobro življenje darse buena vida
življenje bi dal, da bi vedel, če ... daría qualquier cosa por saber si...
črpati, vzeti iz življenja tomar del natural
nobenega znaka življenja ne dati od sebe no dar señales de vida
imeti (kot mačka) žilavo življenje tener siete vidas (como los gatos)
dati svoje življenje za dar la vida por
ostati pri življenju quedar con vida, sobrevivir, escapar a la muerte, salvarse
izgubiti življenje perder la vida, perecer
po nepotrebnem si oteževati življenje complicarse la vida innecesariamente
razkošno življenje imeti darse la gran vida, vivir a lo grande
plačati s svojim življenjem pagar con la vida
pustiti pri življenju dejar con vida
dragó prodati svoje življenje vender (bien) cara su vida
poklicati v življenje crear, fundar, organizar, volver a vida
prinesti življenje čemu dar animación a (ali animar) a/c
podariti življenje (pomilostiti) perdonar la vida, voj dar cuartel, (roditi otroka) dar a luz (una criatura)
rešiti komu življenje salvar la vida a alg
streči komu po življenju atentar contra la vida de alg
stopiti v življenje nacer, dar los primeros pasos en la vida
služiti si življenje (kruh) ganar(se) la vida
staviti življenje na kocko, zaigrati življenje llevar la vida jugada
tvegati svoje življenje arriesgar la vida
vzeti komu življenje quitar la vida a alg
vzeti si življenje matarse, quitarse la vida, suicidarse
vrniti koga v življenje volver a alg a la vida
v svojem življenju nisem kaj takšnega videl en mi vida no he visto cosa igual
uživati življenje gozar de la vida
oditi v boljše življenje (umreti) pasar a mejor vida
zagreniti komu življenje amargar la vida a alg
zbuditi k novemu življenju resucitar; hacer revivir
zbuditi se k novemu življenju resucitar, renacer
živeti svetniško življenje (fig) hacer una vida de santo
žrtvovati svoje življenje dar (ali sacrificar ali poner) la vida (za por)

žrt|ev¹ ženski spol (-ve …)

1. religija das Opfer (človeška Menschenopfer, spravna Sühneopfer, živalska Tieropfer); (daritev) die Opferung; (žrtveni dar) die Opfergabe

2. za kak namen: das Opfer (finančna Geldopfer, iz ljubezni Liebesopfer)
pripravljenost na žrte der Opfersinn, der Opfermut, die Opferbereitschaft
pripravljen na žrtve opferbereit
spravna (smrtna) žrtev der Sühnetod

3. (plen) die Beute
figurativno nedolžna žrtev das Opferlamm
zvezan z mnogimi žrtami opferreich
postati žrtev zum Opfer fallen, (biti žrtvovan) auf der Strecke bleiben

žȓtva ž, žȑtva ž žrtev: prinijeti, prineti što na -u prinesti kaj kot žrtveni dar; shvatiti život kao -u

žŕtven du sacrifice

žrtveni dar offrande ženski spol
žrtveni oltar autel moški spol du sacrifice
žrtvena gostija repas moški spol du sacrifice
žtrveno jagnje (glej nedolžna žrtev)

žŕtven

žrtveni oltar altar m del sacrificio
žrtveni dar ofrenda f
žrtveno jagnje cordero m (ofrecido en holocausto); fig víctima f inocente (ali propiciatoria)

žrtven|i (-a, -o) Opfer- (dar die Opfergabe)
žrtvena žival das Opfertier; das Tieropfer
žrtveno jagnje das Opferlamm (tudi figurativno)

žrtvováti sacrificar; inmolar ; poet ofrecer en holocausto (ali sacrificio)

žrtvovati se sacrificarse (za por); hacer un sacrificio; ofrecerse en sacrificio (za por)
žrtvovati (svoje) življenje za sacrificar (ali dar) su vida por
žrtvovati življenje in premoženje sacrificar vida y hacienda

ἀγορητύς, ύος, ἡ (ἀγοράομαι) ep. dar govora, zgovornost.

ἄκρᾱτος 2 (κεράννυμι); ion. ep. ἄκρητος 1. nemešan, čist, pristen, neskaljen, očiščen, brez vode; ὁ ἄκρατος (οἶνος) (NT τὸ ἄκρατον) nemešano (suho) vino, σπονδαί (pitni) dar nemešanega vina. 2. neoslabljen, močan, silen, pristen; νοῦς duh brez telesa, dovršen, popoln, διάρροια ne voden, žolčast izmetek comp. ἀκρατέστερος.

ἀνάθημα, ατος, τό (ἀνα-τίθημι) kar je postavljeno; zaobljubljeni dar, darilo, posvetilo, spomenik; kras, (v božjo čast postavljeno) krasno poslopje, dragocenost NT.

ἀν-άπτω¹ 1. act. privezujem, pritrjujem, obešam, pripisujem; θύρσους, ἀγάλματα obešam v svetišče, poklanjam v dar; μῶμον osramotim. 2. med. pripenjam, privezujem, pritrjujem zase, ἔκ τινος na koga (kaj).

ἀνα-τίθημι 1. act. a) postavljam, zidam (svetišče), posvečam, obešam (ἀνάθημα obljubljeni dar), žrtvujem; b) obkladam, nalagam, natovorim; met. pripisujem komu kaj ποιήσασθαι τὴν πυραμίδα, pridevam komu kaj, naprtim komu kaj; prepuščam, izročam, zaupam komu kaj (v oskrbo); c) odkladam, odmikam, oddaljujem τοῦ κατθανεῖν. 2. med. a) nalagam svoje stvari (zase); jemljem nazaj (svoje besede), izpreminjam (svoje mnenje), πάντα izpreminjam, φίλους zametujem; b) NT razlagam, pripovedujem.

ἀν-έχω, soobl. ἀν-ίσχω [impf. ἀνεῖχον, fut. ἀνασχήσω, ἀνέξω, aor. ἀνέσχον, ep. ἀνέσχεθον, inf. ἀνσχεθέειν, pf. ἀνέσχηκα; med. impf. ἠνειχόμην, fut. ἀνέξομαι, ἀνασχήσομαι, aor. ἀνεσχόμην, ἠνεσχόμην, imp. ἀνάσχεο, ἄνσχεο] I. act. 1. trans. a) kvišku držim, povzdigujem nad kaj, dvigam χεῖρας θεοῖς (roke k molitvi); εὐχάς pošiljam molitve kvišku, molim (z vzdignjenimi rokami), τὶ θεῷ vzdignem kaj kot dar ali pokličem boga za pričo; σημεῖον πυρός dam ognjeno znamenje; λαμπάδας nažgem (ženitne) plamenice; εὐδικίας čuvam, cenim, spoštujem; κισσόν imam rad, skrivam se pod bršljanovim listjem; μαζόν držim kvišku, kažem prsi; b) zadržujem, oviram, ἵππους, τοῦ φονεύειν; obvarujem česa τινά τινος; τὴν Σικελίαν, μὴ ὑπ' αὐτοὺς εἶναι so obvarovali S., da ni. 2. intr. a) molim iz česa, kvišku štrlim (o skali), vzhajam (o solncu), izviram, dvigam se iz vode, stezam se v morje, segam, raztezam se do, καμάτων prebolim, pretrpim; b) rastem, nastajam iz česa; ἀνέχει τί τινι kaj prihaja, nastaja komu; c) preneham, prestanem, ὕδωρ dež poneha, οὕτως ἀνεῖχον tako so oklevali. II. med. 1. kvišku držim (pred seboj), držim se po koncu, ἀνασχόμενος zamahnivši. 2. zdržim, prenesem (τῶν οἰκείων ἀμελουμένων zanemarjanje), zdržim se, brzdam se, trdno stojim (Plut. Arist. 14) ;vztrajam, mirno čakam (Od. 11, 375), pretrpim, ἄνσχεο umiri se; s pt. pustim, dam, dovolim da; διψῶν prenašam žejo; εὖ πάσχων dam si izkazovati ljubav; οὐκ ἀνέχομαι ne odobravam; δέξασθαι upam si se upreti naskoku; ξείνους sprejemam gostoljubno, trpim pri sebi; ἀνέξομαι κλύουσα mirno bom poslušala.

ἄξιος 3 [Et. iz ἄγ-τιος, kor. ag', tehtati; lat. ago, exāmen (iz exagmen) jeziček na tehtnici, izpit] enake teže (vrednosti), enakotežen 1. abs. dragocen, lep, dostojen δῶρα, ἄποινα, vrl ἀνήρ, ἄξιος ἀνὴρ γίγνομαι izkazujem se vrednega, proslavljam se; dostojen, primeren χάρις, zaslužen δίκη. 2. z gen.: vreden πολλοῦ, οὐδενός, ὀλίγου, Ἕκτορος, σοὶ δ' ἄξιον ἔσται ἀμοιβῆς prineslo ti bo dar enake vrednosti; παντὸς ἄξιόν ἐστι presega vse, ἦμαρ πάντων ἄξιον dan, ki daje nadomestilo za vse, kar sem pretrpel. 3. z dat. πολλοῦ ἄξιος βασιλεῖ pridobil si je mnogo zaslug za kralja. 4. z inf. a) ἄξιός εἰμι zaslužim; b) ἄξιόν (ἐστι) vredno je, prav je, izplača se, primerno je, spodobi se, pravično je; τί δ' ἄξιόν μοι τῆσδε τυγχάνειν φυγῆς s čim sem zaslužil to pregnanstvo, zakaj naj bežim ? 5. vreden, dober kup.

ἀοιδή, ἡ, skrč. ᾠδή (ἀείδω) ep. poet. petje, dar petja, pesem, pripovedka, bajka.

ἀπ-αρχή, ἡ (nav. pl.) 1. prvina, prvenec, prvi dar (prvenci). 2. častno darilo. 3. NT začetek.

Βάκχος = Ἴακχος, Βάκχιος poet. Βακχεύς, ὁ [Et. trakijska beseda, najbrže sor. z lat. bacca, jagoda (prv. vinska jagoda)] 1. bog vinske trte in izumitelj vinoreje; met. Bakhov dar, vino. 2. Bakhov spremljevavec, bakhant. – Βακχιώτης, ὁ Bakhov spremljevavec, bakhant.