Franja

lūci-fuga -ae, m (lūx in fugere)

1. plašeč (boječ) se svetlobe, bežeč pred svetlobo, „svetlobežnik“: maritus l. Ap. = Amor, ki je k Psihi prihajal le ponoči, cum ipse … lucifuga non sis mihi mutuo conspicuus Ap., homines Amm.

2. occ. = kdor dela iz noči dan, „ponočno svetilo“ = ponočnjak: turba lucifugarum Sen. ph.

lūculentus 3 (lūcēre, lūx)

1. poln svetlobe, prav, zelo svetel, presvetel, žaren, žareč, bleščeč: vestibulum Pl., caminus Ci. ep., dies Min.

2. metaf.
a) (po zunanjosti) brhek, lep, postaven, vznesen, krasen, izbran: femina Pl., forma Ter., Attis Mart., corpus, facies, signum perfecte l. Ap., vasa Hier. bleščeče.
b) (po obsegu, jedru, pomenu, pomembnosti) znaten, velik, prav, povsem dober, izboren, izvrsten, tehten: hereditas Pl., patrimonium Ci., familia Pl., navigia Ci. ep., legio Plancus in Ci. ep., facinus Pl., factum Ci. ep., plaga Ci. hud udarec, versus Ci. tehten, di immortales, mi hunc diem dedistis luculentum Pl. ta srečni dan.
c) (po vsebini) sijajen, krasen: Tullius consul … orationem habuit luculentam S., verbis luculentioribus … rem eandem comprehendere Ci., erudita et luculenta materia Plin. iun., sermo luculentissimus Hier.
d) (po uglednosti) imeniten, znamenit, verodostojen, prepričljiv: lucrum homines luculentos reddit Pl., l. auctor Ci. ep., scriptor Ci. — Adv.

1. luculentē
a) prav (zelo) dobro, izborno, izvrstno, lepo, ravno prav: vendere Pl., texere opus Ci. ep., aliquem calefacere Ci. ep. prav fino komu podkuriti (iron.), hoc quidem satis luculente Ci. to je prav dobro, to je nekaj, liber l. scriptus Gell.
b) zelo primerno, (priložnosti) ustrezno: dicere, scribere Ci.

2. luculenter = luculentē: cum Graece, ut videor, l. sciam Ci.; včasih inačica za luculente.

lumière [lümjɛr] féminin luč, (dnevna) svetloba; technique odprtina, luknja (za svetlobo, zrak); figuré znanje, duševna nadarjenost; dika; pluriel, figuré prosvetljenstvo

à la lumière pri svetlobi, v luči
à l'abri de la lumière v temi
lumière artificielle umetna luč
lumière électrique, du gaz elektrčina, plinska luč
lumière à incandescence žarna luč
lumière du jour dnevna svetloba (lu)
lumière du soleil, solaire sončna svetloba ali luč
lumière zodiacale severni sij
faisceau masculin de lumière snop svelobe
jeu masculin de lumières igra barv
ce n'est pas une lumière (ironično) to je bedak
allumer, faire la lumière narediti, prižgati luč
avoir, acquérir quelque lumière sur quelque chose imeti, dobiti nekaj znanja o čem
faire la lumière, jeter de la lumière sur quelque chose razjasniti kaj
fermer, éteindre la lumière zapreti, ugasiti luč
mettre en lumière pojasniti, razložiti; na dan prinesti
mettre en bonne lumière postaviti v pravo luč
mettre la lumière sous le boisseau prikriti resnico ljudem
porter la lumière sur, dans quelque chose (figuré) pojasniti kaj
voir la lumière zagledati luč sveta

lūna¹ -ae, f (iz *lou̯qs-nā ali iz *leu̯qs-nā, kar je nastalo iz subst. adj. *lou̯qs-no-, ki je ohranjen še v avestijskem raoxšna- sijoč, bleščeč: lūcēre, lūx; prim. sl. luna in hr. lúna)

1. luna, mesec, mesečina: l. nova Varr., C. idr. mlada luna, mlaj, l. plena C. polna luna, ščip, quarta l. Ci. četrti dan po mlaju, novissimā primāve lunā Plin. ob mlaju ali prvi dan po njem, l. crescens Varr., Ci. idr. rastoča luna, naspr. l. decrescens Col. ali senescens Varr., Ci. idr. ali minor H. ali minuens Pall. pojemajoča luna (prim. l. minuit Plin. luna pojema, se manjša), plena luna deficit Ci. mrkne, doživlja mrk, lunae defectus Ci. ali defectio Q. = lunae labores V. mesečev mrk, luna deficiens Plin. ali laborans Iuv. lunin mrk, mesečev mrk, ortus aut obitus lunae Ci., habitari Xenophanes ait in luna Ci. da je Luna obljudena (prim.: habitatores lunae Macr.), solis lunaeque est ortus et occasus L., lunae cursus L., Cu., per (ad) lunam V. v mesečini, evanescunt cornua lunae O., l. surgens T., noctivaga Stat., lunae annus Macr. Lunino leto; tudi v pl.: lunae celeres, novae H., duas lunas visas L.; meton.: lunae sequentes ordine V. lunine mene.

2. pooseb. Lūna -ae, f Lúna, boginja meseca, hči Hiperiona in Teje (Thea), sestra sončnega boga Sola; posvečen ji je bil ponedeljek (lunae dies). Luno in Sola so pozneje poistovetili z Diano in Apolonom. Luni je Servij Tulij na Aventinu zgradil svetišče, ki je zgorelo za časa Neronove vladavine: L., T., Aus., cum luna laboret Ci. če je Luna v stiski = če luna mrkne, choros ducit Venus imminente Lunā H., cum … niveos Luna levarit equos O.

3. meton.
a) mesec = 1/12 leta: centesima l. Plin.
b) (mesečna) noč: roscida l. V., saepe illa inmeritae causata est omina lunae Pr.
c) polmesec = lik v podobi črke C, o polmesečnih slonokoščenih ščitkih, ki so jih patricijski senatorji nosili na svojih čevljih: nobilis et generosus adpositam nigrae lunam subtexit alutae Iuv., patricia l. Stat.
d) v pl. polmesečni žrelni (grlni, goltni) hrustanci = hrustanci v obliki polmeseca, ki tvorijo grlo, žrelo: nigro sub gutture lunas frangere Sid. poet.

Opomba: Star. gen. sg. lunai: Lucr.

Lupercus -ī, m (lupus in arcēre; prim. gr. λυκοῦργος „odvračalec volkov“)

1. Lupérk, pastirski bog, ki so ga istovetili z gr. likejonskim (licejskim) Panom: Iust. — Od tod subst. Lupercal -ālis, abl. -ālī, n
a) Luperkál, bogu Luperku (Panu) posvečena votlina ob vznožju Palatina: Ci. ep., V.
b) s pristavkom ludicrum: L. ali pl. Lupercālia -ium in -iōrum, n: Ci., Val. Max., Suet., Aur. luperkálije, Lupérkovo, Luperkov praznik, ki so ga obhajali 15. februarja. Na ta dan so k žrtvam (kozličkom) pripeljali dva mladeniča in se dotikali njunih čel s krvavim žrtvenim nožem (verjetno kot spomin na človeške žrtve v preteklosti); po žrtvovanju so Luperkovi svečeniki tekali po mestu z jermeni, rezanimi iz kož zaklanih žrtev, ter z njimi švrkali po mimoidočih. Take švrke so šteli za blagonosne, zlasti za nerodovitne žene. Adj. Lupercālis -e Lupérkov, luperkálski: sacrum Lupercale (= Lupercal; gl. Lupercal b)) Suet.

2. Lupercus (lupercus) lupérk, Luperkov svečenik, v sg.: Ci., Iuv., v pl.: V., O., Suet.

lūstricus 3 (lūstrum2) očiščevalen: dies Suet., Arn., Macr., P. F. deveti dan po rojstvu dečka, osmi dan po rojstvu deklice, ko je otrok dobil ime z žrtvovanjem na domu ali z daritvijo v svetišču (pri Judih = dan obreze, pri kristjanih = dan krsta).

lychnobius -iī, m (gr. λυχνόβιος) „ki živi pri luči“, ki torej dela dan iz noči = „nočna svetilka“, „nočna ptica“, ponočnjak, ponočník: Sen. ph.

mai

A) avv.

1. nikoli, nikdar; sploh ne:
mai e poi mai! nikoli!, sploh ne!

2. sploh, kdaj; neki (v vprašalnih, pogojnih in dubitativnih stavkih):
dove mai sarà andato a finire il libro! kam neki se je zgubila knjiga!
caso mai, se mai eventualno, morebitno:
non scomodarti! caso mai vengo io da te ne daj se motiti, morda pridem jaz k tebi

B) m invar. šalj.
il giorno di san mai na dan svetega Nikoli

maigre [mɛgrə] adjectif mršav, suh; pust (meso); pičel, boren, siromašen; slaboten; slab; nepomemben; masculin suhec, mršav človek; pusto meso (brez masti in kosti); brezmesna hrana; religion postne jedi; nizko vodno stanje (reke), plitvina

maigre chère féminin borna hrana
maigre comme un clou, un hareng (saur), un chat de gouttière, un squelette suh ko trska
maigre échine féminin, (familier) mršav dolgin
maigre eau féminin plitva voda
les maigres d'un cours d'eau plitvine vodotoka
maigre profit masculin, maigres résultats masculin pluriel pičel dobiček, borni rezultati
fromage masculin maigre sir iz posnetega mleka
jour masculin maigre brezmesni, postni dan
repas masculin maigre brezmesni obed
avoir le cheveu maigre imeti redke lase
c'est maigre to je malo
courir, marcher, aller du pied comme un chat maigre teči ko podlasica
devenir maigre shujšati (de chagrin od skrbi, žalosti)
faire maigre postiti se
faire un maigre repas imeti pičel obed
toucher un maigre salaire dobivati majhno, borno plačo, mezdo

majólika (-e) f

1. maiolica:
obložen z majoliko maiolicato
majolika z nekovinskim loščem cromalite
pren. ves dan sedeti pri majoliki cioncare, sbevazzare

2. knjiž. (fajansa) faenza

májski de mai

lep majski dan un beau jour de mai
majski hrošč hanneton moški spol
majski izlet excursion ženski spol de mai

making-up [méikiəəp] samostalnik

britanska angleščina, ekonomija making-up day drugi dan obračuna, drugi dan likvidacijskega roka
britanska angleščina, ekonomija making-up price likvidacijska cena (vrednost)

mane f sing. knjižno jutro:
da mane a sera od jutra do večera, ves dan, stalno

manifester [-fɛste] verbe transitif izraziti, (javno) pokazati; dati izraza (quelque chose čemu); verbe intransitif demonstrirati, udeležiti se demonstracije

manifester ses intentions (javno) pokazati svoje namene
se manifester (po)kazati se, pojaviti se, priti na dan, nastopiti; religion razodeti se

manifiesto očit(en), jasen

manifiesto m (slovesen) razglas, manifest
poner de manifiesto (po)kazati, na dan prinesti

mánjak -njka m
1. primanjkljaj: manjak u blagajni, u kasi
2. pojemanje: mjesec ide na manjak; pečenica svakoga dana ide na manjak pečenke je vsak dan manj
3. pomanjkanje: manjak energije, kiseonika, kisika, ugljena
4. nedorasel fantič
5. pritlikavec
6. zool. gl. menek

maratonsko prislov
(poudarja veliko stopnjo) približek prevedka ▸ maratoni hosszúságúTakšne poti so običajno maratonsko dolge in naporne, zato zahtevajo veliko vzdržljivosti. ▸ Az ilyen útvonalak általában maratoni hosszúságúak és megerőltetőek, ezért nagy kitartást igényelnek.
Resda so bili prazniki maratonsko dolgi, a nič ne bi imeli proti, če bi trajali še kakšen dan. ▸ Igaz, hogy az ünnepi vakáció maratoni hosszúságú volt, de nem bántuk volna, ha még egy-két napig eltart.

márčen, márčev de mars

marčni, marčev(ski) dan jour de mars
marčeve ide ides ženski spol množine de mars
marčevo pivo bière ženski spol de mars

mark¹ [ma:k] samostalnik
znak, znamenje; madež, brazgotina, praska, zareza; odtis, žig
britanska angleščina red, ocena (šolska)
ekonomija varstvena (tovarniška) znamka; cilj, tarča
figurativno standard, raven, norma, ugled; znak, križ (nepismenega človeka)
vojska tip, model
šport startno mesto (tek), mesto za kazenski strel (nogomet), sredina želodca (boks)
zgodovina marka, mejno ozemlje

ear mark razpoznavni znak na ušesu, figurativno razpoznavni znak
distinctive mark razpoznavni znak
a mark V tank tank tipa V
mark moot občinski zbor, shod
below the mark pod običajno ravnijo, nezadovoljiv, bolan
beside the mark mimo tarče, figurativno netočen, nepravilen, zgrešen, irelevanten
ameriško, sleng easy mark lahkovernež
šport to get off the mark startati
to hit the mark zadeti, uspeti
to leave one's mark pustiti sled
a man of mark ugleden človek
to make one's mark upon (ali with) uspeti, uveljaviti se pri
to make a mark in the calender zaznamovati dan v koledarju
sleng not my mark ni po mojem okusu, mi ne odgovarja
to miss the mark zgrešiti, ne uspeti
bad marks slabo spričevalo (v šoli)
to obtain full marks dobiti dobre ocene
off the mark čisto napačen, zgrešen
you are quite off the mark zelo se motite
to overshoot the mark ustreliti preko tarče; iti predaleč, gnati predaleč
straight off the mark takoj
(god) save the mark bog pomagaj če povem (opravičilo preden se pove kaj neprijetnega)
ekonomija trade mark varstvena (tovarniška) znamka
to toe the mark storiti svojo dolžnost
up to the mark na običajni ravni, zadovoljiv, dobrega zdravja
wide of the mark daleč mimo, figurativno zelo zgrešen
within the mark v dovoljenih mejah, upravičen
mark of mouth znak starosti (po konjevih zobeh)
marks of punctuation ločila
question mark vprašaj

marljiv pridevnik
1. (o delavnosti) ▸ szorgalmas, szorgos, serényČeprav je bil izjemen garač in marljiv delavec, ni od tega nikoli imel tudi gmotnih koristi. ▸ Habár kőkeményen és serényen dolgozott, ebből sosem származott anyagi előnye.Med, ta sladki naravni pridelek marljivih čebel, je vsestransko blagodejen za zdravje. ▸ A méz, a szorgalmas méhek édes, természetes terméke számos jótékony hatással bír az egészségre. Marljive roke vsakega delavca v tobačni tovarni zvijejo tudi preko 100 cigar na dan. ▸ A dohánygyári munkások szorgos kezei alól akár száznál is több szivar kerül ki naponta.
2. (o dejanjih) ▸ szorgalmas, szorgos, serényŽe lani smo dobre rezultate dosegli s trdim in marljivim delom, ki je letos še bolj profesionalno. ▸ Már tavaly is jó eredményeket értünk el kemény és szorgalmas munkával, idén pedig még inkább professzionális módon dolgozunk.Oče ga je priganjal k marljivejšemu učenju, vendar ni bil tak čudežni otrok, ki gre pri enajstih letih že študirat. ▸ Apja serényebb tanulásra ösztökélte, de nem tartozott azok közé a csodagyerekek közé, akik 11 évesen már egyetemre mennek.Za trud in marljivo vadbo je bil nagrajen, da si je kot mladinec leta 1953 ogledal v Rimu svetovno prvenstvo v orodni telovadbi. ▸ Erőfeszítéseiért és szorgalmas edzésmunkájáért jutalmul még juniorként megnézhette az 1953-as római szertornász-világbajnokságot.