Franja

nȁčisto prisl.
1. načisto, na jasno: izvesti stvar načisto; prepisati tekst načisto
2. na čistem, na jasnem: biti s kim načisto
3. čisto, popolnoma: on će otići u šumu načisto
4. brez škode, brez posledic: vi se izvukoste načisto: ona dvojica odoše bogu na istinu

nàjalovo, nȁjalovo prisl. zaman, zastonj, brez haska: to će najalovo proći

naked [néikid] pridevnik (nakedly prislov)
nag, gol; nezastrt, nepokrit, nezavarovan, izpostavljen (to)
očiten, čist, odkrit, razgaljen; enostaven, preprost; prazen (soba)
pravno nepotrjen, brez pravne zahteve

stark naked popolnoma gol
the naked truth čista resnica
to strip naked sleči do golega
naked sword goli meč
with the naked eye s prostim očesom
a tree naked of leaves drevo brez listja
pravno naked confession nepotrjeno priznanje
pravno naked possession dejanska posest

nameless [néimlis] pridevnik (namelessly prislov)
brez imena, brezimen; anonimen, nepoznan, neimenovan, nepodpisan
figurativno nedopovedljiv, neizrekljiv, gnusen

a person who shall be nameless oseba, ki je ne bomo imenovali

nȁmr̄tvo prisl.
1. do mrtvega: ubiti namrtvo
2. smrtno: nije namrtvo, preboljeće
3. pretirano, brez mere: pio je i jeo namrtvo

ñanga ameriška španščina zaman, brez koristi

nȁprāzno prisl.
1. zastonj, zaman, brez haska: vrijeme prolazi naprazno
2. kar tako: ne prijeti on naprazno

narbenlos heilen: brez brazgotin

nȁsūho prisl.
1. na suho: obrijati se nasuho
2. zastonj, kar tako, brez haska: i meni je glava mila, nisam je rad tako nasuho izgubiti

natenáne, natenáni prisl. (t. tenha, perz.)
1. na samem, brez prič, v miru, brez vznemirjanja: raspravljati nešto natenane
2. počasi, do podrobnosti: one su već ranije natenane pretresale događaj

natural² [nǽčərəl] samostalnik
bebec; naravni dar
pogovorno rojen genij; jasna stvar (for za)
glasba bela tipka, nota brez predznaka, razvezaj

nature [natür] féminin narava, priroda; ustvarjenost, značaj, temperament; familier genij; naraven, brez primesi, brez priloge, sam

du café nature črna kava
du bœuf nature govedina brez prikuhe
il est nature on je naraven (spontan, odkrit)
peindre d'après nature slikati po naravi
de nature prirojen
de, par sa nature po svoji naravi
payer en nature plačati v naturi (ne z denarjem)
grandeur féminin nature naravna velikost
nature morte tihožitje
nature végétale, animale rastlinstvo, živalstvo
forcer la nature hoteti napraviti več, kot moremo
payer le tribut à la nature umreti

naturellement [-rɛlmɑ̃] adverbe naravno, po naravi, samo po sebi, preprosto lahko; seveda, brez nadaljnjega

neat¹ [ni:t] pridevnik (neatly prislov)
čeden, urejen, čist, okusen, ličen, zal; brezhiben, spreten (delo); kratek in jasen, jedrnat (stil); premeten, pretkan (načrt); nekrščen (alkohol); nerazredčen, čist (svila)
arhaično neto, brez odbitka

as neat as a pin izredno urejen

neavenít -ă (-ţi, -te) adj. neveljaven, brez veljave

nebelfrei brez megle

nèčasimicē prisl. nemudoma, precej, brez odlašanja

negative¹ [négətiv] pridevnik (negatively prislov)
negativen, nikalen, odklonilen, zanikujoč; brezuspešen, brez vrednosti
aeronavtika ne
biologija, elektrika, fotografija, matematika negativen

pogovorno negative quantity nič
negative pole negativni pol
matematika negative sign znak minus
fizika negative acceleration zadrževanje, zaviranje
elektrika negative electrode katoda
optika negative lens razpršilna leča

neg-legō, tudi (slabše) nec-legō (napačno neg-ligō) -ere -lēxī (gl. opombo) -lēctum (ixpt. iz neque, nec in legere) „ne izbirati“, tj. česa v duhu ne zazna(va)ti, od tod

1. nenamerno zanemariti (zanemarjati), vnemar pustiti (puščati), ne (z)meniti se za kaj, zamuditi (zamujati), opustiti (opuščati) (naspr. curare): mandatum Ci., mandata Ci. ep., neglegi macula iudiciorum posse videbatur Ci., rem familiarem neglegebat N., neglectis agris H.; z de: de Theopompo negleximus Ci. kar zadeva Teopompa, smo bili nemarni; z inf.: (h)erus quod imperavit, neglexisti persequi Pl., diem edicti obire neglexit Ci.

2. namenoma (nalašč) ne čislati, ne spoštovati, ne marati za kaj, zanemariti (zanemarjati), ne (z)meniti se za kaj, pustiti (puščati) vnemar, prezreti (prezirati), zaničevati: iram matris Pl., se semper credunt neglegi (po novejših izdajah ludier) Ter., neglegere coepit et contemnere Ci., n. auctoritatem senatus, bellum, legem, leges ac quaestiones, minas, spem Ci., periculum fortunarum et capitis Ci. ep., deos neglegere … edocuit S. mlačnost do bogov, n. honores T., cum vis neglegeretur T.; z inf.: verba etiam verbis quasi coagmentare neglegat Ci., neglegis … fraudem committere? H. ali se ne bojiš … ? S.; v pomenu ne opaziti (opažati), prezreti (prezirati), malomarno gledati = dopustiti (dopuščati), da se kaj (z)godi; z ACI: Theopompum nudum, expulsum a Trebonio confugere Alexandriam neglexistis Antonius ap. Ci. (Oratio Philippica 13, 33), Gallias a Germanis vastari neglexerit Suet.; z ne: neglegens (= securus, non timens), ne qua populus laboret H.; abs.: bonus tantummodo segnior fit, ubi neglegas, at malus inprobior S.

3. spregledati komu kaj, ne kaznovati, pustiti (puščati) brez kazni: tantum pecuniam captam n. Ci,. ereptam vitam neglegetis? Ci., se Haeduorum iniurias non neglecturum C. — Od tod

I. adj. pt. pr. neglegēns -entis, adv. neglegenter

1. (o osebah) malomaren, (v)nemaren, ne meneč se za koga ali kaj, zanikrn, nepazljiv, brezbrižen, neskrben, ravnodušen, neprizadeven, brezobziren: Auct. b. Afr., Ph., Q., Eutr. idr., improvidi et neglegentes duces Ci., socors neglegensque natura Ci., in amici eligendis Ci., occiso Demetrio sublatoque aemulo non neglegentior tantum Perseus in patrem, verum etiam contumacior erat Iust., circa deos ac religiones neglegentior Suet., capillus passus prolixe et circum caput reiectus neglegenter (po nekaterih izdajah neclegenter) Ter., quid est, quod est, quod neglegenter scribamus adversaria? quid est, quod diligenter conficiamus tabulas Ci., cum aut eum neglegenter aut malitiose fecisse loquerentur N., haud neglegenter corpus occultare L., gerunt et ferarum pelles, proximi ripae neglegenter, ulteriores exquisitius (skrbneje) T., neglegentius asservare aliquid Ci., vereor, ne neglegentius vivam Plin. iun., neglegentius narrare Sen. rh., neglegentissime amicos habere Sen. ph.; z gen.: legum, officii, rei publicae, sociorum atque amicorum neglegentior Ci. ne meneč se dosti za, Vitellius amicorum inimicorumque neglegens T.; z inf.: postilla optigere eam neglegens fui Pl.

2. metaf. o stvareh nemaren, zanemarjen, zanikrn: amictus, sermo, stilus Q.

2. nemaren v denarnih zadevah = potraten, razsipen: n. in illo sumptu Ci. ep., neglegens et dissolutus Ci., adulescentia neglegens luxuriosaque L., ut si reus furti prodigus dicatur aut neglegens Q., modo acerbior parciorque, modo remissior neglegentiorque Suet.; z de in abl.: qui fortasse de alieno neglegentes, certe de suo diligentes erunt Plin. iun. —

II. adj. pt. pf. neglēctus (neclēctus) 3 zanemarjen, od tod nečislan, necenjen, nespoštovan, puščen vnemar, neupoštevan: cum ipsi inter nos abiecti neglectique simus Ci., n. religio C., ager, di H., coma, forma Q., castra soluta neglectaque L., non neglecte deis Lucan., ego neglectissima progenies Stat.

Opomba: Analogno po pf. nesestavljenega glag. lego izpeljani obl. neglēgerit: Licinius Macer fr., neglēgisset: S.

nèhljebović m (ijek.), nèhlebović m (ek.) ekspr. revež brez kruha in imetja