Franja

mouthless [máuɵlis] pridevnik
brez ust

mr̀cino prisl. sramotno, strahopetno, brez boja: mrcino napustiti što

mȑljaviti -īm, mrljáviti mr̀ljāvīm
1. mazati, packati
2. ekspr. brkljati: mrljavio mu je po papirima
3. mrlizgati, počasi, brez teka jesti

mrljézgati mr̀ljēzgām ekspr. mrlizgati, počasi, brez teka jesti, počasi cediti besede

mrtvòduhast -a -o brez duha, omejen: mrtvoduhast gospodin

mûčkī -ā -ō
1. tih, tajen: mučki dogovor
2. zahrbten: mučki napadač
3. brez besed: mučki zagrljaj

muerto pretekli deležnik od morir; mrtev, brez življenja; obledel (barve); gašen (apno)

muerto de apariencia navidezno mrtev
carnes muertas klavno meso
horas muertas proste ure
leña muerta suhljad, dračje
estar muerto (por) biti ves mrtev (na), neskončno si želeti
quedarse muerto umreti, življenje izgubiti
medio muerto (de miedo) pol mrtev (od strahu)
no tener con qué caerse muerto biti reven kot berač
naturaleza muerta tihožitje
ni muerto ni vivo izgubljen, nenajdljiv

muet, te [müɛ, t] adjectif nem (tudi figuré, grammaire); mutast; brez besed, tih, brez glasu ali šuma; (novec, medalja) brez okolnega napisa; masculin nemi film; masculin, féminin mutec, nemec, -mka

carte féminin muette nemi zemljevid
film masculin muet nemi film
douleur féminin, protestation féminin muette nema bolečina, nem protest
rôle masculin muet nema vloga
il est sourd et muet de naissance on je gluh in nem od rojstva
être muet comme une carpe biti molčeč
rester muet d'étonnement onemeti od začudenja
être muet comme une tombe molčati ko grob
n'être pas muet biti odrezav

mühelos brez truda, z lahkoto

mule² [mül] féminin ženska copata z visoko peto in brez opetnika

la mule du pape bela, papeževa copata z uvezenim križem
baisement masculin de la mule du pape poljubljanje papeževe copate

mulley [mú:li]

1. pridevnik
ameriško brez rogov (govedo)

2. samostalnik
govedo brez rogov, krava

mum² [mʌm] neprehodni glagol
igrati brez besed, igrati z mimiko

muscleless [mʌ́sllis] pridevnik
brez mišic
figurativno brez moči, mlahav

musiquette [müzikɛt] féminin lahka glasba brez umetniške vrednosti

Musterklammer, die, sponka za vzorec brez vrednosti

mutic [mjú:tik] pridevnik
zoologija brez orožja
botanika brez trnov

mutlos malodušen; brez poguma; (verzagt) obupan

muto

A) agg.

1. nem:
alla muta nemo, brez besed
agire alla muta pren. delovati skrivaj

2. ekst. nem, brez besed:
restare muto onemeti
essere muto come un pesce pren. molčati kot grob

3. nem, molčeč, tih (tudi pren.):
parole mute šepet
segni muti kretnje
cinema muto film nemi film

4. jezik nemi (glas)

B) m (f -ta) mutec

mutterlos brez matere; mutterloses Kind sirota brez matere

mūtus 3 (onomatop. indoev. *mū; prim. gr. μυκός, μύτις, μύτης, μυττός, μύ(ν)δος, lat. mū, mutmut, mūgiō, mussō, sl. mutast (izpos. iz lat. mutus oz. nam. narečnega muta), mutav, mutec, nem. mut, it. muto)

1. negovoreč, nem, mutast; o človeku (naspr. eloquens, garrulus): Pl., nonne satius est mutum esse? Ci., mutus et elinguis diu habitus est Gell., mutum dices Ter. imenuj me mutca (nemca) = besede ne zinem, mutus illico (sc. factus est) Ter. onemel je, molčal je, ni mogel spregovoriti besede; prolept.: muta siles O.; subst.: mutorum linguae Lact. nemih, mutcev; o živalih: Plin., bestiae, pecudes Ci., pecus V., agna H.; metaf.: gratia muta fuit O. je molčala, muta dolore lyra est O. je onemela, umolknila, muta imago a tanto scelere te revocare debuit Ci., aspectus miserorum mutas lacrimas revocet Q.

2. metaf. nem = tih, brezglasen, brez glasu (glasov): tintinnabulum Pl., forum, locus Ci., ager Stat., tempus mutum a litteris Ci. ko se ne piše, silentia noctis O., cum neque muta solitudo indicasset, neque caeca nox ostendisset Milonem Ci., magistri Gell. (o knjigah), artes Ci. upodabljajoče umetnosti (naspr. eloquentia), toda: mutas agitare inglorius artes V. umetnosti, o katerih se ne govori, ki niso ravno na glasu, ki človeka posebej ne proslavijo (npr. zdravilstvo); tako tudi: aevum Sil.; instrumentum fundi Varr. voz idr., scientia Q. ki navzlic vsem svojim pravilom človeka ne nauči govoriti; occ.
a) kot relig. t.t. exta P. F. ki ne daje nobenega pomembnega znamenja;
b) kot gram. t.t. consonantes Q. nemi soglasniki (konzonanti), „mutavci“ (= mutae).