Franja

Zadetki iskanja

  • frčáti -im
    1. brzo letjeti (-te-): kokoš frči z drevesa na tla; krogle so frčale okoli glave; kamenje frči po zraku
    2. žarg. letjeti, biti otpušten, biti isključen: frčati iz šole
    3. pasti: frčati pri izpitu
    4. lepršati: mlada je še, pa že frči
  • freihaben* biti prost (službe/šole); imeti prosto
  • frēmere v. intr. (pres. frēmo)

    1. kipeti, prekipevati (od česa), biti razburjen; trepetati; razganjati (koga):
    fremere di desiderio prekipevati od poželenja
    freme di desiderio razganja ga od poželenja
    fremere dentro di se v sebi zadrževati razburjenost

    2. pren. knjižno šumeti, bučati
  • frequentare v. tr. (pres. frequēnto)

    1. obiskovati, hoditi, zahajati (v):
    frequentare la scuola hoditi v šolo
    frequentare il teatro hoditi v gledališče
    frequentare il caffè zahajati v kavarno

    2. občevati (s, z), gibati se (med), biti domač (s, z), družiti se:
    frequentare i letterati družiti se s književniki

    3. kaj pogosto delati:
    frequentare i sacramenti pogosto prejemati zakramente
  • frequentitō -āre (intens. glag. frequentāre) shajati se, prihajati, tu biti (o vojakih): Gell.
  • frīgeō -ēre (—) (—) (prim. gr. ῥῖγος zmrzal, ῥιγέω in ῥιγόω zmrzujem, lat. frīgus, frīgidus)

    1. mrzel, hladen, otrpel biti: Cels., Petr. idr., si non totus friget Ter., frigente sanguine Cu., pedes manusque non frigent Pers.; occ. = mrtev biti: corpusque lavant frigentis et unguunt V.

    2. klas. le metaf.
    a) onemogel, slaboten, medel, brez ognja biti, pešati: in re frigidissima cales, in ferventissima friges Corn., frigent … in corpore vires V., stupere atque frigere Q., frigens animis turba Sil.; preg.: sine Cerere et Libero friget Venus Ter. in po njem Ci.
    b) zasta(ja)ti: ubi friget (sc. sermo) Ter., cum omnia consilia frigerent Ci. ko niso vedeli ne naprej ne nazaj, frigere ac torpere senis consilia L. da so ob ogenj in živost, iudicia frigent S. so brez posla.
    c) hladno sprejet biti, neupoštevan ostati, v nemilosti biti, v zameri si biti s kom: nimirum hic homines frigent Ter., friget patronus Antonius Ci., plane iam frigeo Ci. ep., quare tibicen Antigenidas dixerit discipulo sane frigenti ad populum: „mihi cane et Musis!“ Ci.
  • frisar kosmatiti (sukno); vojska ograditi s koli; figurativno podoben biti, ujemati se; površno se dotakniti
  • friser [frize] verbe transitif (na)kodrati; oplaziti; mejiti na; biti blizu, bližati se (quelque chose čemu); verbe intransitif kodrati se

    friser la cinquantaine bližati se starosti 50 let
    cela frise la grossièreté to meji na grobost
    friser la mort biti blizu smrti, zreti smrti v oči
  • frivol [frívəl] prehodni glagol & neprehodni glagol
    pogovorno (away) biti razsipen, zapravljati
  • frizzare v. intr. (pres. frizzo)

    1. skeleti, peči, ščemeti

    2. biti rezen:
    un vino che frizza rezno vino

    3. pren. biti zbadljiv in duhovit:
    un motto che frizza zbadljivka
  • frömmeln biti pobožnjakarski/pretirano pobožen
  • frommen biti v prid (čemu)
  • frondeō -ēre (-uī) (—) (frōns1) listnat biti, poln listja biti, zeleneti: cum iam per terras frondent atque omnia florent Lucr., nunc frondent silvae V., frondere Philemona Baucis, Baucida conspexit senior frondere Philemon O. Zelo pogosto pt. pr. frondēns -entis, poln listja, listnat, pernat, zeleneč: acanthus, ilex, ramus, arbuta V., oliva, thyrsus O., campus Lucan.; z abl.: Col., nigrā nemus ilice frondens O.; pesn.: frondens aurum V. zlata veja.
  • frondírati fròndīrām frondirati, biti v opoziciji, izražati nezadovoljstvo, predvsem iz osebnih razlogov
  • front4 [frʌnt] prehodni glagol & neprehodni glagol (with)
    soočiti (to, towards)
    nasproti si stati; biti obrnjen proti; naprej (se) obrniti; obložiti fasado
    vojska pripraviti bojno črto; upirati se
  • fronteggiare v. tr. (pres. fronteggio)

    1. upirati se, biti kos (komu, čemu), obvladati, spopasti se (s čim) (tudi pren.):
    fronteggiare una situazione difficile spopasti se s težkim položajem

    2. biti pred, nasproti:
    l'edificio che fronteggia la scuola stavba, ki je nasproti šole
  • fructificar [c/qu] obroditi, donosen biti, uspevati

    hacer fructificar el dinero naložiti denar na dobre obresti
  • fruttificare v. intr. (pres. fruttifico) obroditi; pren. prinašati korist, biti donosen
  • fugle [fjú:gl] neprehodni glagol
    voditi; signalizirati (for)
    biti vzor, ideal
  • fumble1 [fʌ́mbl]

    1. neprehodni glagol (for, after)
    tipati, s tipanjem iskati; otipavati, okorno prijemati (with)
    biti štorast, šušmariti

    2. prehodni glagol
    nerodno prijemati (žogo)
Število zadetkov: 10000