sovrážnik (-a) | -ica (-e) m, f nemico (-a); avversario (-a):
smrtni, zagrizen sovražnik nemico mortale, acerrimo
osebni sovražnik nemico personale
politični sovražnik avversario politico
sovražnik nasilja nemico della violenza
aids je še vedno naš največji sovražnik l'Aids è ancora il nostro peggior nemico
tega ne bi storil niti najhujšemu sovražniku questo non lo farei nemmeno al mio peggior nemico
sovražnik glasbe melofobo
sovražnik cerkve anticristo, mangiapreti
sovražnik novega misoneista
Zadetki iskanja
- sovŕšen (-šna -o) adj. mat.
sovršna kota angoli opposti al vertice - spádati (-am) imperf.
1. andare insieme; combinarsi; rientrare; appartenere:
ta vrata ne spadajo k omari questa porta non si combina con l'armadio
v alpinistično opremo spada tudi cepin tra gli attrezzi dell'alpinista rientra anche la piccozza
k posestvu spada tudi del gozda al podere appartiene anche parte del bosco
2. andare; essere adeguato, convenire:
knjige spadajo na polico i libri vanno sullo scaffale
3. essere; essere tra, uno di; appartenere (a):
kit spada k sesalcem la balena appartiene alla classe dei mammiferi, è un mammifero - spádati pertenecer (a); ser (de)
spadati k čemu pertenecer a a/c, (kot del) formar parte de a/c
spada med najboljše pianiste figura entre los mejores pianistas
to ne spada k stvari eso no es del caso, eso no viene al caso
to ne spada semkaj eso está aquí fuera de lugar
to spada k stvari (zadevi) eso tiene relación con el asunto
(on) spada v zapor su sitio es la cárcel, deberían meterle en la cárcel
kam spada to? ¿dónde corresponde esto?
spadati skupaj pertenecer al (ali ser del) mismo grupo; formar un conjunto; ir juntos; pertenecer uno a otro; ser compañeros
spadati pod koga estar sujeto (ali subordinado) a alg - spánec sueño m ; (zaspanost) somnolencia f , ganas f pl de dormir
rahel spanec sueño ligero
trden spanec sueño profundo (ali pesado ali de plomo)
ne se moči upirati spancu no poder resistir al sueño, caerse de sueño
spanec se me loteva el sueño se apodera de mí
spanec ga je premagal cayó vencido por el sueño - spáti dormir ; (fig, biti nepazljiv) estar durmiendo
dobro (slabo) spati dormir bien (mal)
nepretrgano spati dormir en un sueño
spati oblečen dormir vestido
spati kot ubit (kot klada) dormir como un tronco (como una peña)
spati pri kom dormir en casa de alg
spati s kom dormir con alg
spati zunaj doma dormir fuera (de casa)
spati dolgo v jutro dormir hasta muy entrada la mañana
spati pod milim nebom dormir al descubierto, dormir al raso, fam dormir a la manta de Dios
spati kot polh dormir como un lirón (ali como una marmota)
dati spat (otroka) acostar
iti spat ir a dormir, ir a acostarse, retirarse a descansar
trdno spati dormir profundamente
ne moči spati no poder dormir, no poder pegar ojo (ali los ojos)
ne moči spati od bolečin (od skrbi) no poder dormir de dolores (de preocupaciones)
dobro spite! ¡que usted descanse!, ¡que pase usted buena noche! - speljáti (spéljem) | speljávati (-am)
A) perf., imperf.
1. far partire; partire:
voznik je prižgal motor in speljal il conducente accese il motore e partì
2. nareč. (zvoziti, voziti) trasportare
3. deviare, sviare; girare; portare; depistare:
speljati promet po obvozni cesti deviare il traffico su una circonvallazione
speljati pogovor na drugo temo cambiare discorso
speljati elektriko do zadnje vasi portare l'elettricità fino all'ultimo paese
speljati policijo na napačno sled depistare la polizia
4. indurre; pejor. traviare:
fant je pošten, pa so ga drugi speljali è un ragazzo perbene, ma lo hanno traviato
5. pren. soffiare; sedurre:
speljati komu dekle soffiare la ragazza a qcn.
6. (ukrasti) soffiare, rubare, sgraffignare:
speljati komu denarnico iz žepa soffiare il portafoglio dalla tasca a qcn.
speljati koga na led, v past trarre in inganno qcn.
speljati vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
hidr. speljati reko v korito, iz korita inalveare, disalveare un fiume
B) speljáti se (spéljem se) | spéljávati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. scivolare, slittare
2. passare con forza, a stento - spét adv.
1. di nuovo, nuovamente:
spet si ti na vrsti è di nuovo la tua volta, tocca ancora a te
2. a sua volta:
podajal je opeko sosedu, ta spet svojemu in tako dalje porgeva il mattone al vicino, costui a sua volta al proprio e così via
3. (izraža začudenje, nejevoljo zaradi ponovitve česa nezaželenega) ancora:
kaj je spet, še ne bo miru! cos'altro c'è ancora! Un po' di silenzio!
4. (izraža ponovitev dejanja) ri-, ra-, rin-, re-:
spet poslušati riascoltare
spet pasti ricadere
spet predložiti riproporre
spet poskusiti ritentare
spet videti rivedere
spet zamotati vrv raggrovigliare una corda
spet pluti ob obali rinavigare lungo la costa
spet zaposliti nekoga reimpiegare qcn.
5. spet in spet (izraža, da se dejanje neprenehoma ponavlja) sempre di nuovo:
govornika so spet in spet prekinjali l'oratore veniva interrotto sempre di nuovo
6. in spet, pa spet (izraža intenzivnost) e ancora, e poi:
tega ne bom storil, ne, pa spet ne questo non lo farò, no e poi no
7. (za poudarjanje nasprotja) ma neanche, ma nemmeno; poi, invece:
pridelek ni velik, pa spet ni slab il raccolto non è abbondante ma nemmeno scarso
nekateri so bili navdušeni za to, drugi pa spet niso hoteli tvegati alcuni ci stavano, altri invece non volevano rischiare
eni pridelujejo hrano, spet drugi izdeljujejo orodje, spet tretji gradijo bivališča un gruppo si cura della produzione del cibo, un altro della fabbricazione di arnesi, un altro ancora della costruzione di abitazioni
8. pren. (poudarja zanikano trditev ali neodločnost) poi:
no, tako hudo pa spet ni le cose non vanno poi così male - splêsti (splêtem) | splétati (-am)
A) perf., imperf.
1. fare a maglia:
splesti pulover, rokavice fare (a maglia) un pullover, un paio di guanti
splesti ročno, strojno fare a mano, a macchina
2. intrecciare; intessere:
splesti košaro, venec intrecciare un cesto, una corona
splesti lase v kito intrecciare i capelli
splesti v leso aggraticciare
3. pren. intrecciare, ordire, tramare:
splesti zaroto intrecciare le fila di una congiura, ordire una congiura
4. pren. (narediti, delati; snovati, zasnovati, povezati, povezovati) creare; intrecciare; unire:
ljudska domišljija je o kralju Matjažu spletla nešteto bajk la fantasia popolare creò innumerevoli leggende attorno al personaggio di re Matteo (Corvino)
B) splêsti se (splêtem se) | splétati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. intrecciarsi:
splesti se z žensko invischiarsi in una relazione con una donna
2. pren. (nastati, razširiti se) crearsi; diffondersi
3. accadere; manifestarsi, mostrarsi, comparire - splôšen (-šna -o)
A) adj.
1. generale, comune, universale; usuale; corrente, generico:
splošno mnenje opinione comune
splošna raba uso comune
splošne volitve elezioni generali
splošno nezadovoljstvo malcontento generale
splošna volilna pravica suffragio universale
splošen pojem nozione generica
splošen izraz (splošno rabljen) modo di dire corrente
besedilo je preveč splošno il testo è troppo generico
2. (ki obravnava osnovne značilnosti predmeta določene stroke) generale:
splošna kemija chimica generale
splošna in posebna psihologija psicologia generale e psicologie particolari
3. (nanašajoč se na dejavnost, ki ni specializirana) generale, generico:
splošni zdravnik (zdravnik splošne prakse) medico generico
splošna bolnišnica ospedale generale
voj. splošna mobilizacija mobilitazione generale
fiz. splošna teorija relativnosti teoria generale della relatività
splošna stavka sciopero generale
splošni ekvivalent equivalente generale
film. splošni plan piano generale
jur. splošni in posebni del zakona parte generale e parte particolare del codice
ekon. splošni stroški spese generali
B) splôšni (-a -o) m, f, n
prehod od splošnega k posebnemu il passaggio dal generale al particolare
na splošno in genere
v splošnem in genere, generalmente - spôdaj adv.
1. sotto, di sotto, abbasso, dabbasso; giù:
spodaj je garaža in klet, v pritličju in prvem nadstropju pa stanovanja sotto c'è il garage e la cantina, a pianterreno e al primo piano gli alloggi
čakam te spodaj ti aspetto dabbasso
2. (izraža položaj dela, ki je niže) di sotto, sotto; nella parte inferiore:
ptica je zgoraj olivno zelena, spodaj rumena l'uccello è di sopra verde oliva, di sotto color giallo
3. pren. (izraža manj pomemben družbeni položaj) in fondo, ai piedi della scala gerarchica:
živeti čisto spodaj appartenere alle classi subalterne
4.
od spodaj di sotto, dal di sotto; ekst. dalla base; pren. dalla gavetta
od spodaj se je slišal hrup avtomobilov dal di sotto veniva il rumore delle macchine
začel je čisto od spodaj in se povzpel do direktorja aveva cominciato dalla gavetta per giungere alla carica di direttore
zavirati pobude od spodaj ostacolare le iniziative della base
spodaj ležeč sottostante
spodaj naštet, naveden sottoelencato, sottonotato - spôdaj abajo; debajo; en la parte baja, en la parte inferior
dalje spodaj más abajo
glej spodaj véase más abajo, véase más adelante
od spodaj de abajo
od spodaj navzgor hacia arriba, de pies a cabeza
kot spodaj (navedeno) como al pie
spodaj omenjeni, imenovani abajo mencionado
tu (tam) spodaj aquí (allá) abajo
spodaj podpisani el abajo firmado - spodbudíti (-ím) | spodbújati (-am) perf., imperf.
1. animare, esortare, eccitare, incoraggiare, invogliare, sollecitare, spronare:
spodbuditi k smehu eccitare al riso
spodbuditi tek invogliare l'appetito
spodbujati znanstveno raziskovanje promuovere la ricerca scientifica
2. stimolare, incentivare, incrementare:
spodbuditi rast las stimolare la crescita dei capelli
spodbuditi vlaganja v terciar incentivare gli investimenti nel terziario
med. spodbujati razvoj bolezni essere fomite di malattie - spodžgáti (-žgèm) | spodžígati (-am) perf., imperf.
1. incitare, incoraggiare, stimolare; (naščuvati) aizzare (contro)
2. istigare; causare, produrre:
sovraštvo spodžiga zločine l'odio istiga al delitto - spókati (-am) perf. (razpokati) screpolarsi:
ustnice na vetru spokajo le labbra si screpolano al vento - spomeník (-a) m monumeno, statua; sacrario; ekst. pl. spomeniki beni culturali:
ekst. pl. postaviti, zgraditi spomenik erigere un monumento, fare innalzare una statua
uliti spomenik fondere una statua
odkriti spomenik inaugurare un monumento
bronast, marmornat spomenik statua, monumento di bronzo, di marmo
konjeniški spomenik statua equestre
spomenik padlim il sacrario dei caduti
spomenik neznanemu junaku monumento al Milite Ignoto
naravni spomenik attrattiva naturale
nagrobni spomenik pietra tombale
lingv., hist. glagolski spomeniki testi glagolitici
rokopisni spomeniki manoscritti
lit. brižinski spomeniki (najstarejši rokopisi v slovenskem jeziku) manoscritti di Frisinga - sporóčati (-am) | sporočíti (-ím) imperf., perf. comunicare, notificare, trasmettere, passare, riferire, segnalare:
sporočati podatke comunicare, notificare dati
sporočati nasprotniku uradne skrivnosti passare al nemico segreti di stato
sporočati po radiu comunicare, trasmettere per radio
sporočati komu pozdrave fare, mandare i saluti a qcn.
sporočati pozdrave nekoga trasmettere i saluti di qcn.
sporočati prek telekomunkacijskih sredstev telecomunicare
sporočati po kablu cablare - sposóben (-bna -o) adj.
1. buono, bravo, abile, capace; adatto, idoneo; valente, valido:
sposoben zdravnik un buon medico
sposoben rokodelec un bravo, un abile artigiano
sposoben (nadarjen)
mladenič un giovane capace
sposoben strokovnjak un tecnico esperto
biti sposoben za vojaško službo essere idoneo al servizio militare
ti bombniki so sposobni nositi atomske bombe sono aerei da bombardamento capaci di portare testate nucleari
snovi, ki so sposobne vpijati vlago sostanze capaci di assorbire l'umidità
2. (z lastnostmi za opravljanje nasprotujočih si dejanj) capace:
ta človek je vsega sposoben costui è capace di tutto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
sposoben delovanja efficiente
sposoben umovanja raziocinante
jur. sposoben za dedovanje successibile
ekon. kreditno sposoben solvente
jur. poslovno sposoben capace (di agire)
pravdno sposoben capace di stare in giudizio - sposóbnost (-i) f capacità, abilità, facoltà; idoneità; mezzo, potenzialità, attitudine; stoffa, valentia, dote:
umske in telesne sposobnosti facoltà mentali e fisiche
pridobljene, prirojene sposobnosti facoltà acquisite, innate
športnik s precejšnjimi sposobnostmi un atleta di notevoli mezzi
imeti sposobnost za govorništvo avere la stoffa dell'oratore
delovna, strokovna sposobnost idoneità al lavoro, capacità professionale
organizacijska sposobnost doti organizzative
fiz. adsorbcijska sposobnost capacità di adsorbimento
ekon. kreditna sposobnost solvenza
fot. ločilna sposobnost filma potere risolutivo della pellicola
jur. poslovna sposobnost capacità (di agire)
pravna sposobnost capacità giuridica
jur. dedna sposobnost successibilità
sposobnost hoje deambulazione
sposobnost pomnenja ritentività
sposobnost prerokovanja antiveggenza knjiž.
pren. sposobnost presoje occhio
sposobnost prežemanja compenetrabilità
sposobnost tempiranja tempismo - spozábiti se (-im se) | spozábljati se (-am se) perf., imperf. refl. perdere la padronanza di sé; mancare, prevaricare:
spozabiti se nad kom mettere le mani addosso a qcn.
spozabljati se z vsakim moškim darsi al primo che capita, farsela con tutti